Tej novici najbrž ne boste verjeli, pa vendarle je resnična. Zaupna raziskava britanskega Ministrstva za obrambo, ki jo je izvohal časopis Telegraph, razkriva, da okoli petdeset odstotkov britanskih rekrutov v Iraku ne zna pisati in brati nad nivojem povprečnega 11-letnika. Raziskava, ki je zajela 2000 vojakov, nadalje ugotavlja, da petina rekrutov ne zna brati in pisati nad nivojem sedemletnika, medtem ko se jih nadaljnjih alarmantnih štiri odstotke s svojo pismenostjo lahko primerja s petletnimi otroci. Kakšno stanje je potem šele pri ameriškimih vojakih?
Raziskava je v prostore Ministrstva za obrambo vnesla veliko nemira in nelagodja. Britanska vojska namreč namerava do leta 2010 posodobiti svoje enote z novimi vojaškimi vozili, ki bodo oborožena z visoko sofisticiranim orožjem, to pa bo v glavnem računalniško vodeno. Vojaki bodo zato morali biti vse bolj spretni z računalniki in sposobni razumeti vse težja navodila v vadbenih priročnikih. Toda stvari so tu, kjer so. V šali lahko rečemo: če vojski ne bo uspelo zgraditi dovolj preprostih vozil, da bi se z njimi lahko igrali tudi osnovnošolski otroci, potem obstaja možnost, da bo vsa ta nova mašinerija le brezupno rjavela na nekem dvorišču.
Vendar pa vsi niso izgubili upanja nad polpismenimi vojaki. Višji častnik britanske vojske je za Telegraph povedal naslednje: “Samo zato, ker imajo vojaki probleme s pisanjem in branjem, še ne pomeni, da so neumni. Nekateri od teh posameznikov imajo zelo visok inteligenčni kvocient.” Gospoda vojaškega oficirja bi veljalo vprašati, kako so omenjeni vojaki sploh lahko rešili inteligenčni test, ko pa verjetno ne znajo prebrati stavka: “Odgovorite na naslednje vprašanje, prosim.” Bebavost se torej ne prenaša zgolj po genih, ampak tudi po činih.
Če boste torej kdaj srečali kakšnega britanskega vojaka, mu za božjo voljo nikar ne p-p-povejte, da je g-g-glup kot k-kurac.
Ostanimo še malo pri polpismenih idiotih. Ameriški predsednik George Bush mlajši praznuje pomembno predvolilno zmago, ki jo je tako krčevito potreboval. Mednarodni debatni krožek, znan tudi kot Varnostni svet Združenih Narodov, je namreč ponoči ob našem času soglasno potrdil novo ameriško-britansko resolucijo o Iraku, ki državi s prvim julijem simbolično vrača suverenost in končuje okupacijo. Oblast v Iraku bo s tem prevzela nova začasna vlada, ki bo vodila državo do volitev januarja 2005, okupacijske koalicijske sile pa se bodo preimenovale v mednarodne mirovne enote. Stvar je v bistvu zelo smešna, vprašanje pa je, če se bodo smejali tudi Iračani, ki še vedno vsak dan množično umirajo na svojih ulicah.
Novo resolucijo Varnostnega sveta, ki je v bistvu zgolj preimenovala okupatorje v mirovnike in dala legitimnost nelegalni okupaciji Iraka, je pridno izkoristila tudi naša diplomacija. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki – kot je že dalj časa znano – nikoli ne zamudi priložnosti za prilizovanje zahodnim voditeljem, je tako že izrazil nerezervirano podporo resoluciji. Ob tem so na mnistrstvu še dodali, da je Slovenija pripravljena pomagati obnovi Iraka po svojih najboljših močeh. V Beli Hiši se temu najverjetneje pošteno smejijo, saj v njihovem slovarju obnova Iraka pomeni ‘privatizacija Iraka’.
Na močno zastraženem Sea Islandu v ameriški zvezni državi Georgia se je medtem začelo srečanje osovraženega kluba osmih najvplivnejših ljudi na svetu G-8. Voditelji ZDA, Rusije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Italije in Japonske se bodo vnovič, zdaj najbrž že stotič zavzeli za boj proti AIDS-u, revščini in za razvoj Afrike. Medtem ko gospoda na kupih človeških kosti berejo svoje govore, v bližini že potekajo demonstracije za pravično globalizacijo, ki tokrat po napovedih ne bodo nasilne.
Glavna tema tokratnih pogovorov osmih voditeljev sveta bo situacija v Iraku in na širšem Srednjem Vzhodu. Naduto Bushevo vizijo demokracije na Srednjem Vzhodu je že spodnesla objava tajnega memoranduma, ki priča o neposredni vpletenosti Busheve administracije v mučenja iraških zapornikov. Po ugotovitvah časopisa Wall Street Jornal je George Bush sam odobril tako imenovane posebne zasliševalske metode, ki so v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o človeških pravicah in z ameriško zakonodajo. Pravosodni minister John Ashcroft je obsodbe že zanikal, vendar protidokazov, kot je v njegovi navadi, ni predložil.
Nasilje se medtem nadaljuje tudi v Gazi, kjer so izraelski helikopterji raketirali neko poslopje, za katerega vojska trdi, da je bilo tovarna orožja palestinske osvobodilne organizacije Hamas. Palestinci so trditve že zanikali in Izraelcem očitajo, da so brez potrebe bombardirali neko manjšo mehanično delavnico. Rakete so tokrat letele na neko judovsko naselbino, pri čemer je bilo ranjenih nekaj židovskih priseljencev.
Vojni ni videti konca tudi v Demokratični republiki Kongo, kjer je v zadnjih šestih letih zaradi nenehnih spopadov, lakote in bolezni umrlo že okoli tri milijone ljudi. Vladnim silam je uspelo – tokrat začuda brez prelivanja krvi – zasesti strateško pomembno mesto Bukavu na vzhodu države. Vladno vojsko je na ulicah pričakalo na tisoče prebivalcev Bukavija, ki s pesmijo in plesom pozdravljajo konec okupacije mesta s strani upornikov. Okoli 10.800 vojakom Združenih Narodov zaenkrat še uspeva nadzorovati krhko pemirje med vladnimi enotami ter uporniki, toda po ocenah poznavalcev je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novih večjih spopadov.
Vzpodbudnejše novice tokrat prihajajo iz Turčije, kjer je državna televizija prvič v svoji zgodovini oddajala v kurdskem jeziku. To simbolično dejanje spada v sklop prizadevanj Ankare, da bi izpolnila politične pogoje za začetek pogajanj o vstopu v Evropsko Unijo. Vendar pa bo morala rasistična Turčija okazati več volje na svoji poti v Evropo. Kurdski jezik je namreč še vedno prepovedan v javnih šolah. Uradna Ankara prepoved utemeljuje s slaboumnim pojasnilom, da naj bi poučevanje kurdskega jezika pomagalo širiti separatizem. Bedaki.
Sicer pa se je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu začel prizivni postopek zaprtega nekdanjega voditelja ravno tako prepovedane ‘Kurdske delavske stranke’ Abdulaha Oecalana proti Turčiji. Odvetniki strastnega kurdskega heroja Ankari namreč očitajo številne kršitve človekovih pravic v zvezi z njegovo aretacijo. Spomnimo: Evropsko sodišče v Strasborgu je marca lani Turčijo že obsodilo zaradi nepravičnega sojenja Oecalanu ter nehumanega ravnanja z njim. Zanimivo, na razsodbo sta se pritožili obe strani. Ne glede na novo razsodbo sodišča pa bo Oecalan najverjetneje v očeh večine Turkov še naprej veljal za največjega domačega terorista.
S teroristi se čedalje bolj ukvarjajo tudi v Evropski Uniji. Maročan Rabei El Sayed Ahmed, ki so ga aretirali v Italiji, je že prevzel odgovornost za teroristične napade v Madridu enajstega marca, ko je v bombnih napadih na vlake umrlo 191 ljudi. Sojenje Maročanu lahko pričakujemo že v kratkem.
Venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu bo petnajstega avgusta sodilo njegovo ljudstvo. Chavezovi opoziciji je namreč uspelo zbrati dva in pol milijona podpisov volilnih upravičencev, kar presega mejo dvajsetih odstotkov celotnega volilnega telesa, s čimer je opozicija dosegla razpis referenduma, na katerem bodo ljudje odločali o odstavitvi Chaveza. Oči svetovne javnosti tako ostajajo še naprej uprte v nadaljne zapletanje in razpletanje venezuelske politične krize.
Oči, ušesa in jeziki slovenskih ekologov pa so bili včeraj zvečer aktivni v Cankarjevem domu. Odbor za ohranjanje naravne in kulturne dediščine pri Društvu slovenskih pisateljev je tam sklical javno tribuno o spornih vetrnicah na Volovji rebri. Strokovnjaki z različnih področij so navedli kar nekaj argumentov, zakaj se jim zdi postavljanje takih elektraren na navedeni lokaciji neprimerna.
Bistvo je strnil udeleženec razprave dr. Peter Trontelj.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Sogovornik nam je povedal tudi, da se njihovi pobudi proti takemu posegu v naravo pridružuje vedno večje število različnih organizacij in posameznikov.
//////////////////////////////////////////////////////////////
Vetrne elektrarne kot kaže so in bodo tudi v prihodnje energijo predvsem jemale.
Komentarji
komentiraj >>