Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Torek, 15. junij 2004 ob 14h (2788 bralcev)
Torek, 15. 6. 2004
lucija



»Veliko ljudi poreče, češ kako so naše generacije uživale v mladosti. Zavidajo nam, da smo odraščali v nekem drugem obdobju in da smo recimo soustvarjali punk gibanje in se borili proti sistemu. Takrat nikakor nismo imeli takšnega občutka ali kakšnih velikih ambicij. Mladost vsake generacije ima svoje zakonitosti. Danes se ponuja mnogo več možnosti, kar predstavlja prednosti in slabosti. Težko je trditi, da so mladi zdaj bolj pasivni. Vsak posameznik najde sebi lasten način kreativnega samoizpopolnjevanja, življenja v lastnem stilu in poslušanja glasbe, ki mu ustreza. Kdo pa pravi, da je aktivno družbeno delovanje edini način za samoizpolnitev?«

Misli v uvodu v današnjo oddajo so povzetek razmišljanj, ki jih je bilo na vprašanje o dandanašnji pasivnosti oziroma aktivnosti mladih slišati na okrogli mizi z naslovom (Ne)konformizem mladih minulo sredo na FDV. Študentsko sociološko društvo Modri jezdec je v goste povabilo vodilna sociologa mladine v Sloveniji in na Hrvaškem, Gregorja Tomca in Benjamina Perasovića.

Prejšnji teden smo v torkovi oddaji spregovorili o raziskavi, ki sta jo med študirajočo mladino opravili Mirjana Ule in Metka Kuhar ter na podlagi izsledkov pri Založbi FDV izdali knjigo z naslovom »Mladi, družina, starševstvo«, v kateri ugotavljata, da se mladi vse kasneje osamosvojimo in odselimo od staršev, kar je seveda v veliki meri povezano s podaljševanjem študija in s povečevanjem deleža populacije, ki se odloča za študij. Avtorici ugotavljata, da se mladi vse kasneje odločamo za družino in otroke, za to pa ni kriva le slaba politika države, ki mladim ne omogoča pogojev za ustvarjanje družine, temveč se mladi očitno vse bolj bojimo odgovornosti in tega, da potem ne bi mogli več kar tako »zabluziti«, kadar bi se nam zljubilo. Podaljševnje mladosti tudi na račun študija pa je prav gotovo lahko odlično gojišče novih subkultur.

Toda vrnimo se k naši okrogli mizi. Dr. Benjamin Perasović prihaja z Inštituta za društvena istraživanja v Zagrebu in že dolgo proučuje različne subkulture, ki jih je tako kot glasbo spoznaval iz prve roke. Dr. Gregor Tomc z ljubljanske FDV je morda bolj kot po svojih sedanjih aktivnostih poznan kot ustanovitelj legendarnih Pankrtov. Uredil je knjigo o subkulturah, Urbana plemena, trenutno pa je nosilec predmeta Sociologija mladine na Fakulteti za družbene vede.

Gosta sta spregovorila o mladih in subkulturah v Sloveniji in na Hrvaškem, s tem povezano glasbo, o medsebojnem vplivanju in vlogi mladih v celotni zgodbi. Strinjala sta se, da se je subkulturno, pa tudi siceršnje življenje mladih ob pomoči medijev in novih tehnologij krepko spremenilo. Vse več jih študira in jih ostaja živečih pri starših tudi do 30. leta starosti.

Meje med mainstreamom in alternativo so praktično zabrisane. Tomc je izpostavil, da trenutno ne vidi subkulture, ki bi imela prevladujočo vlogo, v Sloveniji je edini pravi fenomen Siddharta. Perasović je izpostavil rave, ki zanj pomeni na nek način vrnitev k naravi, saj gre za glasbo brez vokalov, kjer spolna, religijska ali kakšna druga pripadnost niso pomembni. Sicer pa za evropski model kontra kulture danes velja, da združuje mirovna, ekološka in feministična gibanja.

Gosta sta se spomnila tudi 80. let in medsebojnih vplivanj slovenske in hrvaške scene. Ljubljana je vedno pomenila napredek, tako v glasbenem kot aktivističnem smislu. Hrvaški mladci so redno prihajali na punk, rage in hard core koncerte, še posebej je bil priljubljen zadnji večer Druge godbe. Večkrat so se udeležili tudi kakšnega politično ali ekološko angažiranega protesta. Naši Pankrti pa so recimo v Zagreb prenesli punk gibanje. Obraten je hrvaški vpliv na slovensko sceno, ki se je in se še manifestira predvsem v popularni kulturi. Razloge je iskati v podobnosti jezika, kulture in v nekakšni jugo nostalgiji.

Tomc in Perasović sta se dotaknila še nekaterih drugih podobnosti in razlik med mladimi v sosednjih državah. Omenimo razliko v nogometnih subkulturah, ki so bile na Hrvaškem tudi resen politični dejavnik, medtem ko pri nas veljajo za obrobna gibanja. Sicer pa so nogometni navijači subkultura, pri katerih delujejo vzorci značilni za dominantno kulturo: maskulinizem, tekmovalnost, alkohol...

Okrogle mize na Fakulteti za družbene vede se je v v vročem vremenu in sredi izpitnih rokov udeležilo okrog 25 študentov, ki so z izredno dostopnima gostoma izmenjavali mnenja tudi po uradnem delu okrogle mize.

Okroglo mizo o (ne)konformizmu mladih je spremljal in povzel Luka H., Lucija G. mu je gledala pod prste.


Komentarji
komentiraj >>