Američani obožujejo mastne hamburgerje, obožujejo Britney Spears, obožujejo akcijo, Hollywood in obožujejo svoje predsednike. Kar zajeten šopek se je nabral, odkar so Američani proglasili neodvisnost. Predmet oboževanja ali vsaj zanimanja je postala tudi zgodba moža, ki je ZDA poveljeval med leti 1993 in 2001. Uganili ste, gre za Billa Clintona.
Clintonovo življenje, ujeto v knjigi z naslovom »Moje življenje«, je kljub začetnim hudim kritikam podrlo rekord prodaje političnih knjig. Pred njim je največjo prodajanost dosegla ravno knjiga prevarane soproge, Hillary Rodham. Že prvi dan so ameriške knjigarne prodale 400.000 izvodov. Knjiga gre tako rekoč za med in izdajatelj Clintonove uspešnice, Alfred Knopf, je že naročil ponatis dodatnih 750.000 izvodov, kar bo skupaj z že natisnjenimi prineslo več kot 2,25 milijona izvodov.
Ob izidu Billove biografije je spet začela naraščati tudi prodaja Hillaryjine »Žive zgodovine«. Kljub temu da se knjigi odlično prodajata, pa oba zakonca krepko zaostajata za Rowlingovo in njenim svetovnim rekordom, »Harryjem Potterjem«.
V Faludži, Ramadi, Bakubi in Mosulu so davi iraški uporniki izvedli več očitno usklajenih napadov na policijske postaje. Pri tem je bilo ubitih najmanj 24 iraških policistov, je poročala arabska televizija Al Džazira. Najhujši napadi so se zgodili v Mosulu na severu Iraka, kjer je v zaporednih eksplozijah umrlo 44 ljudi, 216 pa je bilo ranjenih. V Faludži pa se medtem spopadajo ameriški vojaki in iraški napadalci; katera stran bo potegnila »ta kratko«, še ni znano.
»Ta kratko« so pred mednarodnim kazenskim sodiščem potegnili Američani. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice, Amnesty International, je namreč pozdravila odločnost mednarodne skupnosti, ki je velesilo na drugi strani Atlantika privedla do tega, da so umaknile zahtevo po podaljšanju imunitete svojih mirovnih sil pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
ZDA so se spametovale, ko so na prste preštele vse možne opcije in modro ugotovile, da ne bodo uspele zbrati devet glasov, kolikor jih je potrebnih za potrditev resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov. Da bi si prihranile sramoto in kritiko, so predlog raje pravočasno umaknile. Javna seja, na kateri naj bi mednarodna skupnost debatirala o predlogu, tako odpade. Odpade pa tudi ameriška imuniteta.
Kaj vse se še dogaja v Bushevi domovini, nam bo razkrila naša ameriška dopisnica:
/////////////////////////////////////////////////////////
V egiptovskem kraju Taba ob Rdečem morju sestankujejo predstavniki tako imenovane bližnjevzhodne četverice, ki jo sestavljajo ZDA, Združeni narodi, Evropska unija in Rusija. Glave si belijo z vprašanjem izraelskega umika z območja Gaze in kako bi le ta pospešil in ne oviral njihove mirovne pobude. Srečanja so se udeležili odposlanec EU za Bližnji vzhod, Marc Otte, posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod, William Burns, odposlanec ZN za Bližnji vzhod, Terje Roed-Larsen, in ruski odposlanec, Aleksander Kluging.
Medtem ko gospodje krojijo bližnjevzhodno prihodnost, da bo po meri vseh štirih, se na območju Gaze še vedno preliva kri. Minulo noč je tako spet ugasnilo troje življenj, palestinskih seveda. Dva Palestinca sta bila ubita, medtem ko sta skušala vstopiti v neko izraelsko vojaško postojanko, tretjega pa so likvidirali, ko se je skušal prebiti v izraelsko naselje v Gazi. Izraelci so med operacijo iskanja palestinskih skrajnežev z bodečo žico in opeko popolnoma zaprli stari del mesta Nablus na Zahodnem bregu, razglasili policijsko uro in začeli izvajati hišne preiskave.
Bolj strogo pa je postalo tudi v Zakavkazju. Po torkovem napadu upornikov v Ingušetiji, ki je po zadnjih podatkih terjal 95 življenj, je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal okrepitev vojaške navzočnosti. Beslan Hamhojev, notranji minister te ruske republike, pa je povedal, da so prijeli že okoli deset ljudi, ki naj bi bili povezane z napadom. Putin je prepričan, da tragični dogodek ni destabiliziral razmer na severnem Kavkazu, kljub temu pa se je odločil, da poskrbi za večji vojaški nadzor nad kritičnim območjem.
Britanske vojake, ki so jih v ponedeljek zajeli na mejni reki Šat Al-Arab med Irakom in Iranom, so po burni in dolgotrajni diplomatski korespondenci izpustili. Obe vladi, tako britanska kot iranska, sta se trudili, da ne bi prišlo do nadaljnega stopnjevanja tega incidenta. Iran je namreč najprej grozil, da bo zajetim vojakom sodil za “nezakonit vstop na iransko ozemlje”, nato pa je omilil svoja stališča in zagotovil, da jih bo izpustil, če se bo med zaslišanji izkazalo, da niso imeli “slabih namenov”. Britanski Foreign Office je potrdil, da so vojaki že v varstvu britanskih diplomatov.
V Cankarjevem domu se je sinoči zbrala čudna druščina na ustanovnem shodu Zbora za republiko. Na čelu ustanoviteljev je zaprtoglavi Dimitrij Rupel in Nova revija. Zbrali smo nekaj izjav desnosmerne smetane:
/////////////////////////////////////////////////////////
Več o včerajšnjem dogodku lahko prisluhnete v jutrišnjem Kultivatorju.
Če pa si želite dodatno prosvetliti svojo politično bit, si lahko v naslednjih treh dneh na Metelkovi ogledate dokumentarni film z naslovom “Borili se bomo proti njim”. Režiser filma je poleg Nicholasa Jeffsa tudi Andrej Pavlišič, ki nam je povedal več o dokumentarcu.
////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>