V Novem mestu se godi, že tretje leto zapored, festival kratkega filma, Sniff po imenu. V večini kinematografov na stranski tir postavljena forma kratkometražnega gibanja, tako igranega, dokumentarnega, animiranega, pa tudi eksperimentalnega, je dobila svoj prestol v lični in hudo akustični dvorani Kulturnega doma Janeza Trdine v središču mesta.
Vsega skupaj je nekje 160 zgodb, razporejenih v različne sekcije, ure in dneve, vse tja do petka zvečer. Filme profesionalne produkcije, skrite v Filtru, je programski koordinator, Igor Prassel poimenoval kar »jagodni izbor 2002 – 2004«, saj gre za kolute, ki so romali po vseh pomembnejših mednarodnih festivalih in večina jih je prejela tudi kakšno nagrado, kar pa je itak samo pika na i. V Novem mestu je tudi Fronta, na kateri v istem jarku ždijo študentski filmi, ki jim je skupno, kot pravi selektorica Saša Goropevšek, »prebijanje udobnega zavetja svojih šol«. In Fanatik, ki ponuja amaterske filme, za katerimi ne stoji produkcijska hiša, avtorji so brez uradne filmske izobrazbe, film pa zmontirajo pri prijateljih in če so iznajdljivi, meni Dušan Moravec, stopijo še v filmski svet. Vse tri kategorije so tekmovalne in najboljši bodo dobili v dar zlato ali srebrno lusko.
Tu je še ne tekmovalni del. Vključuje digitalno revolucijo, retrospektivo nizozemskega filma, in predstavitev zgodnjih del Karpa Godine. V celoti pa je že mimo mladinski program namenjen predvsem dijakom, ki so ga predvajali v dopoldanskih urah prve tri dni festivala. Če ste pravi filmofili, in vam tudi teh 450 minut ali denimo temu 45 filmov dnevno ne bo dovolj, so organizatorji pripravili še spremljevalna prizorišča, kjer lahko potešite metražno lakoto in se spustite v debato s katerim od gostov.
Pokriti so vsi kontinenti in vsi žanri. Si lahko predstavljate, kakšen sprehod se vam ponuja v filmsko nabitih devetdesetih minutah, ko se odvrti nekje osem do devet štorij, medsebojno različnih, saj jih povezuje zgolj uporaba kamere in ustvarjalni užitek? Od abstraktnega slikanja v gibanju, ki vaš uč pritisne h kalejdoskopu, čez minuto skočite v Toledo in spremljate debato, ki je želela pokazati, da logika ni nujno resnična, pa čeprav je to bila. Od tam sledi let do Sankt Peterburga, kjer je iz tovornjaka padel velik električni transformator, ki ga je potrebno čuvat. In potem še norveški psihoanalitični triler in zelenjavna grozljivka in blazno dober animiran film Življenjska črta- rabljev in žrtev v delovnem taboru in ena bizarna o umoru deklice v Ecosistemi in še in še.
Sniff se je od začetkov zelo razširil in njegova ponudba je vrhunska. Posebno priznanje vidi direktor festivala Simon Bizjak v finančni podpori, ki jo je festivalu namenil evropski sklad za promocijo filma Media plus, saj so sniffovci prvi v Sloveniji, ki jim je to uspelo. Ja, festival ni od muh in vsekakor vreden, da se odpravite proti dolenjskim Gorjancem in spokojni Krki, da zavijete iz magistralke desno in se podate v center mesta. Multikino ob cesti kakopak ignorirajte in brž dalje proti glavni cerkvi, do Trdine, od koder boste lahko skakali po celem svetu.
Če se kljub vsemu ne boste udeležili sniffanja, bo tam tudi Vesna Vravnik, ki bo v kratkometražni bazen skočila še globlje in ponudila kaj več kot le predstavitev, ki pa jo je pripravila PetraS.
Komentarji
komentiraj >>