Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Petek, 16. 07. 2004 (3416 bralcev)
Petek, 16. 7. 2004
Karmelina



Whoopie Goldberg, znana, a ne več tako aktivna ameriška filmska igralka, je ostala brez službe. Ameriško podjetje, ki »fast food« naciji ponuja ravno tako »fast« shujševalne proizvode »Slim fast«, jo je odpustilo.

Igralka je v televizijskih oglasih prepričevala potencialne kupce, da z uporabo dietnih izdelkov lahko shujšajo. Vendar Goldbergova ni bila odpuščena zaradi slabega dela, temveč zato, ker si je upala reči kakšno slano na račun kavbojskega predsednika. Kritične izjave igralke na račun Georga W. Busha v newyorški dvorani Radio City Music Hall so bile malce preslane za fin okus vodilnih v podjetju. Njegovo vodstvo jo je zato odpustilo z obrazložitvijo, da ne bodo trpeli pljuvanja po njihovem dragem predsedniku.


Bushev protikandidat in zaenkrat največje upanje ameriških demokratov, John Kerry, je v Philadelphiji na letni konvenciji največje organizacije temnopoltih Američanov zagotovil, da se Florida letos ne bo ponovila. Na konvencijo »Nacionalne zveze za napredek temnopoltih« je bil povabljen tudi ameriški predsednik in Kerryjev republikanski tekmec George Bush. Slednji se povabilu ni odzval.

Demokrati predsednika Busha obtožujejo, da se konvencije ni udeležil, ker noče razjeziti ene svojih najpomembnejših volilnih baz, rasističnih belcev na jugu. Komunikacijski direktor Bele hiše Dan Bartlett pa je Bushev izostanek opravičil s kritiko sedanjega vodstva »Nacionalne zveze za napredek temnopoltih«, ki naj bi prestopilo vse meje dobrega okusa. Kerry je še do konca izkoristil zaplet z Bushem in dejal, da si predsednik ni upal priti, ker njegova politika deli ZDA na revne in bogate, na bele in črne, pri čemer pa najkrajšo ponavadi potegnejo ravno črnci, ki so najbolj revni. Opomnil je še na dejstvo, da na volitvah leta 2000 ni bilo preštetih kar 50.000 glasov temnopoltih volivcev. Obljubil je, da do česa podobnega letos ne bo prišlo, saj bodo imeli demokrati na vsakem volilnem mestu svoje opazovalce.

Na sedež Združenih narodov v New Yorku je prišlo pismo z grožnjami evropskim institucijam v Bruslju in Haagu. Glede na to, da Nizozemska trenutno predseduje Evropski uniji, je nizozemski notranji minister Johan Remkes izjavil, da nizozemske varnostne službe groženj ne jemljejo preveč resno. Pismo naj bi bilo delo teroristične mreže Al Kaida.

Rusija, Gruzija in gruzijsko avtonomno območje Južna Osetija so končno dosegli soglasje in podpisali sporazum, po katerem morajo najti način za mirno rešitev spora in zaustavitev naraščanja napetosti na območju. Po 48-urnem sestanku skupne komisije so po besedah visokega predstavnika mirovnih sil v regiji Valerija Evneviča vse strani potrdile pripravljenost na mirno rešitev spora in potrdile, da bi bili uporaba sile in gospodarski pritiski nesprejemljivi.

V neki osnovni šoli v indijski državi Tamil Nadu je izbruhnil požar. Vsaj 75 otrok je umrlo, okoli 100 pa so jih zaradi hudih opeklin odpeljali v bolnišnico. Trupla nesrečnih učencev so tako zoglenela, da bo identifikacija zelo otežena. Vzrok za požar je zaenkrat neznan. Nekateri pravijo, da je šlo za kratek stik v električni napeljavi, drugi pa, da je požar povzročil odprti ogenj v šolski kuhinji, kjer so kuharice pripravljale kosilo za malčke. Kakorkoli že, požar bo vsekakor začel razpravo o varnosti v indijskih šolah, saj v večini izmed njih ni niti osnovnih aparatov za gašenje.

Vsaj delno pa se bo pogasilo nezadovoljstvo nekaterih upnikov nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki bodo končno dobili povrnjen del izgubljenega denarja. Občinsko sodišče v Osijeku je včeraj odločilo, koliko in kateri od upnikov nekdanje Ljubljanske banke bo dobil svoj denar povrnjen iz sredstev z marčevsko prodajo prve od dveh nepremičnin banke v Osijeku. Kolegi z zagrebškega Radia 101 [sto jedan] so nam posredovali izjavo dopisnice »Večernjega lista« v Osijeku, Maje Marič:
//////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Krivico pa bodo slovenski aktivisti skušali popraviti Makedoncu Hristovu Nojetu. Ta je leta 1970 prišel v Slovenijo, dvajset let delal v Acroniju, nato pa bil izbrisan in kasneje ostal še brez službe. Zdaj pa ga mečejo še iz njegovega skromnega stanovanjca v jeseniškem samskem domu. Kakšno akcijo načrtujejo za danes, je povedal povsod prisotni aktivist Andrej Kurnik:
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Ali bo Noetova barka srečno priplula v pristan, bomo skušali izvedeti po koncu akcije in vam o tem poročali v Kroffu ob šestih zvečer.


Komentarji
komentiraj >>