Torek, 20. 7. 2004
kvisnar
Radio Študent
Tolpa bumov, 20. julij 2004, 19.00
!!! / Chk Chk Chk
Louden Up Now
Warp, junij 2004
Chk Chk Chk so nastali leta 1997 v kalifornijskem Sacramentu, na ostankih dveh punkovskih bendov, glasnih Popesmashers in Black Liquorice, ki pa so na samosvoj način predelovali diskoidne komade. Rezultat takšne poroke je bilo rojstvo nekonvencionalnega groove banda, ki kot svojo glasbeno religijo propagira ples. Njihovo nenavadno ime, katerega izgovorjava ne pomeni drugega kot ponavljanje treh enakih, katerih koli, zlogov ali zvokov se še najbolj pogosto izgovarja kot Chk Chk Chk, lahko pa je to Uh Uh Uh, Pow Pow Pow... po želji, pravijo! Chk Chk Chk delijo člane svojega zdaj sedemčlanskega orkestra z Out Hud ter LCD Soundsistem. Člani prvega so se pred časom preselili z zahodne obale ZDA v New York, tako da so zdaj tudi Chk Chk Chk po svoje krajevno razpolovljeni.
Prvenec so bili izdali leta 2000, medtem ko so lanskega leta rovarili po britanski underground sceni z osemminutnim plesnim hitičem "Me and Guiliani Down By The School Yard (A True Story)". Z živimi nastopi so razširili glas o svojih katarzičnih, hipnotičnih glasbeno-plesnih prijemih in si ustvarili trdno poslušalsko bazo. Louden Up Now je izšel minulega meseca, za evropski trg so ga založili pri elektroničarskih Warp. Člani benda pravijo, da je polovica skladb nastala na osnovi intenzivnih jam-sešnov v Californiji, ostale pa so pazljivo in počasi gradili - tudi tako, da so posnetki v obliki work-in-progress potovali z enega konca države na drugega. Sami priznajo, da takole - razbiti med dva skrajnja konca ZDA - ni bilo enostavno niti obdržati bend na kupu, kaj šele narediti konkretni album. In vendar iz njega veje veliko zadovoljstva nad tem glasbenim sobivanjem, svojevrstni brotherhood, in jasno berljiva homogenost v glasbenem izrazu.
Zelo je zanimiv pristop k instrumentaciji, ki ga furajo Chk Chk Chk: kitarist Mario Andreoni je pojasnil, da na nek način vsak instrument jemljejo kot tolkala, ki naj bi bila v čimvečji meri prisotna znotraj zvočne slike. Zato je raba instrumentov in efektov zelo utilitarna, in člani si jih po potrebi izmenjujejo med sabo. Rezultat je svojevrstna, odbito-plesna funk glasba, katere korenine zlahka prepoznamo v leftfield diskoidni glasbi vzhodne ameriške obale s prehoda iz 70-ih v 80-a in plesnega post-punka britanske provenience (kot Shriekback, in morebiti Gang of Four). Na alternativno klubsko glasbo tistega obdobja jih veže tudi način uporabe perkusij, kot so bongosi, ploskanje, ki je predelano skozi efekt reverba, dinamično variiranje glasbe po instrumentacijskih slojih, ter orientiranost v bolj epične razsežnosti pri dolžnah komadov. Očitno je tudi, da Chk Chk Chk uporabljajo recimo-jim "populistične" elemente plesne glasbe, katerih namen je, zvabiti poslušalstvo v gibanje in trans. Vsekakor nič narobe s tem, če gibanju dodamo odlična besedila. Če je bil namreč alternativni disko z začetka osemdesetih napreden predvsem v svojem pristopu do plesnega zvoka, so Chk Chk Chk to nadgradili še z intenzivno politiziranostjo svojih besedil. (Naj pripomnim še to, da je omenjeno glasbeno obdobje vsekakor vredno čekiranja. Trenutno je nekako "in" in na trgu je kar nekaj kompilacij, ki poslušalstvu lahko približajo temačne plesne globine "death disca".)
Nazaj k besedilom! Ta politiziranost je v Chk Chk Chk vzaveščena do maksimuma, in meni, kot poslušalki, ki ljubim besedila z rezonom v noge-in-rite-premikajočih muzikah, zelo ustreza... Vse se pa začne s "How's this for opening lines? We'd like to blow your minds." Ampak to je šele začetek. Odtujenost od ponorelega ameriškega povprečnega vsakdana in kritičnost do istega, iskanje odklopa v glasni, dobri plesni muziki in politična sporočilnost, ki nima dlake na jeziku. Res, prav takšen je drugi singl s tega albuma, "Pardon my freedom", kjer bo refren s prostaškim besednjakom, namenjen nikomur drugemu, kot predsedniku po vrsti šokiral puritance - upam, da jih zdaj karseda veliko posluša to oddajo, da jim malo operemo ušesa...
Chk Chk Chk se poklonijo tudi Paulu Simonu; najdemo ga v ironičnem parafraziranju naslova enega njegovih komadov. Tukaj je Simonov "Julio" postal vsem znani župan Giuliani, ki resda postavlja svoja pravila igre, a te je treba ignorirati in zjebati, pravijo Chk Chk Chk. Ples, ki se prelevi v katarzični trans postane ultimativni, po svoje tudi eskapistični odgovor na ameriško sranje in Chk Chk Chk poziva poslušalstvo, da se jim nemudoma pridruži.
Poslušali bomo izbor komadov z albuma Louden Up Now ameriške sedemčlanske zasedbe Chk Chk Chk, ti pa so:
1. When The Going Gets Tough, The Tough Get Karazzee
2. Pardon My Freedom
3. Dear Can
4. Hello? Is This Thing On?
5. Me And Giuliani Down By The School Yard (A True Story)
6. Shit Scheisse Merde Pt 1
7. Shit Scheisse Merde Pt 2
Spremno besedilo sem spisala Katarina V.
Komentarji
komentiraj >>