Afriška unija je javnosti predstavila grozljive podrobnosti pobijanja sudanskih civilistov iz pokrajine Darfur s strani arabskih milic “džandžavid”. Te so zajete afriške sodržavljane iz severozahoda države najprej zvezali, potem pa žive zažgali. Združeni narodi so vladi v Kartumu, ki podivjane rasistične milice tiho podpira, zagrozili s sankcijami, če ne bo takoj naredila konca etničnemu čiščenju. Rusija pa je Varnostnemu svetu sporočila, da se ji sankcij ne zdi potrebno uvajati in da bi bilo bolje Sudanu dati še kak mesec časa za ureditev razmer v Darfurju. Nearabski rod v Sudanu pa umira in množično zapušča domovino.
Bosne in Hercegovine je odločena, da ne bo umaknila tožbe proti Srbiji in Črni gori, ki ga je zaradi napada vojske Miloševićeve Juge na BiH in genocida vložila na Meddržavnem sodišču v Haagu. Tudi Hrvati so poudarili, da ne nameravajo umakniti tožbe enake vrste proti Srbiji in Črni Gori. Tamkajšnji oblastniki, ki v Beogradu debelijo svoje riti, pa zahtevajo umik tožb obeh držav in ga celo pogojujejo z umikom svoje tožbe proti NATU in njegovemu “rasturu” leta 1999 v takratni ZRJ. NATO pa pogojuje umik srbske tožbe in sicer s sprejetjem Srbije in Črne Gore v “Partnerstvo za mir”. Torej: če Bosanci in Hrvati ne bodo tožili Srbov, Srbi ne bodo tožili NATA, NATO pa bo Srbom odprl vrata v preddverje zavezništva. Ampak stvar nikakor ni enostavna, saj vse strani vztrajajo pri svojem.
Pri svoji hudo selektivni in krivični politiki proti priseljencem še kar vztrajajo slovenske oblasti, natančneje, Ministrstvo za notranje zadeve. Danes smo od odvetniške pisarne Gea 2000, ki se ukvarja s številnimi primeri prosilcev za azil v Sloveniji, izvedeli zgodbo o mladeniču iz Iraka, ki mu je po spletu srečnih naključij pri nas uspelo dobiti azil. Po dveh mesecih bivanja v “Domu za tujce” je našel stanovanje za 50 000 SIT, ker pa ni imel pogodbe in ga lastnica ni hotela stalno prijaviti, je bil prisiljen poiskati novega, ker sicer ne bi bil upravičen do denarnega nadomestila za bivališče s strani slovenske države.
Fant si je po soočenju z nekaj rasnimi izpadi potencialnih najemodajalcev našel novo stanovanje, veliko 29 kvadratnih metrov, za katerega mora plačevati 95 000 SIT, iam pa pogodbo in je prijavljen. Lastnik zdaj grozi, da ga bo vrgel ven, ker ne plačuje najemnine, saj si je ne more privoščiti, državnega denarja, ki ga je dolžan dobiti po novi “Uredbi o pravicah in dolžnostih beguncev”, pa ni od nikoder. Človek ima na “Uradu za priseljevanje in begunce” svojo osebno svetovalko, ki pa mu razlage le, kako mu ne more pomagati, ker da ni pristojna in ne more poklicati pravih oseb. V računovodstvu “Urada” pa obupanega Iračana nategujejo, da bo denar dobil jutri, pa danes, potem spet jutri, pa čez dva dni po 13. uri, če bo država tisti dan imela denar.
Poklicali smo našega notranjega ministra Bohinca, pa nam je za izjavo porinil svojega svetovalca za begunska vprašanja, Jurija Zaletela. Prosili smo ga, naj nam pove, kako “Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v Sloveniji” ureja problematiko bivališča azilantov.
/////////////////////////////////////////////////////
Naš Iračan od Slovenije, ki mu je dala azil, ni dobil niti tolarja in bo vsak hip prisiljen spati na cesti. Obtičal je v birokratskih kleščah in zdaj grozi, da si bo v pisarni direktorja “Urada za priseljevanje in begunce” prerezal žile. Lepo je v naši domovini biti tujec.
Komentarji
komentiraj >>