Združeni narodi so 23. avgust proglasili za mednarodni dan spomina na sužnje. Po vsem svetu se v spomin na opustitev trgovine s sužnji odvijajo razne slovesnosti. Spominski dan bo denimo obeležil Senegal, nekdaj veliki tranzitni center za trgovanje z ljudmi, v ameriški zvezni državi Ohio pa so ob tej priložnosti odprli nov muzej suženjstva. V Združenih državah so suženjstvo odpravili šele leta 1865, ko so kot dopolnilo k ustavi sprejeli 13. amandma, ki je prepovedal suženjstvo. S tem so težavo rešili le na papirju, svobodna Amerika pa za večino sužnjev še dolgo za tem ni bila svobodna.
Suženjstvo niti zdaleč še ni izginilo. V novodobnem suženjstvu živi več milijonov ljudi, temu dejstvu ne oporekajo niti predstavniki Združenih narodov. Dokler bo svetovna tehtnica neuravnovešena in dokler bosta svet krojila denar in moč, bo suženjstvo v taki ali drugačni obliki vedno prisotno. Suženjstvo ostaja suženjstvo, pa naj bo veriga železna ali zlata.
Poslušate OFF Program, ki sporoča: kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo!
Položaji milic šiitskega skrajnega voditelja Moktade al Sadra so bili znova tarča ameriških letalskih sil. Več bomb je počilo tudi pred mošejo imama Alija, tankovski izstrelek pa je prerešetal zid omenjene mošeje. Spopadi med al Sadrovimi pripadniki in Bushevimi vojaki so se razširili tudi v sosednje mesto Kufa. Skupaj naj bi bilo v zadnjih 24-ih urah v obeh mestih ubitih 79 ljudi, 165 pa ranjenih. Konec tedna pa seveda ni minil brez žrtev niti na ameriški strani; na severu Mosula naj bi bilo ubitih šest ameriških soldatov.
Novice o smrtnih žrtvah tako na eni kot drugi strani pa kapljajo iz ure v uro iz vseh strani. Al Sadrova vojska si prizadeva iz Nadžafa in njegove okolice pregnati tudi druge vojake, ne le ameriških in vladnih. Salvadorju so preko interneta obljubili pokol, če le ta ne izpolni zahteve po umiku 380 vojakov iz Iraka. Zaenkrat pa se vlada te latinskoameriške državice na grožnje ni pretirano odzvala.
Na posvet glede rešitve za prenehanje ognja med šiitskimi uporniki in iraško začasno vlado se je delegacija iraške monetne vlade Iljada Alavija odpravila v London. Tam naj bi se sestala z velikim iraškim ajatolo Alijem al Sistanijem in mu skušala zlesti v ta zadnjo. Menijo namreč, da je stabilnost države odvisna od Sistanijeve čimprejšnje vrnitve v Irak.
V nemškem Mannheimu so se pod strogimi varnostnimi pogoji začela zaslišanja v zvezi z zlorabami zapornikov razvpitega bagdadskega zapora Abu Graib. Četverica žrtvenih kozlov, ki jih je ameriška vojska postavila na piedestal odgovornosti za škandal, je del sedmerice rezervistov vojne policije obtoženih zlorab v Abu Graibu.
Zaslišanja obtoženih naj bi potekala dva dni in so le del postopka, v katerem bodo sodniki odločili, ali bo četverica stopila pred popolno vojno sodišče. Prvotno naj bi zaslišanje potekalo v Bagdadu, vendar je obramba zahtevala spremembo kraja zaradi varnostnih in finančnih razlogov. Ameriška vojska je blagovolila narediti izjemo, vendar je poudarila, da bodo v bodoče ti postopki potekali v Bagdadu.
Kljub temu, da je prvega maja letos v Evropsko unijo vstopil le grški del Cipra, predpisi v zvezi s trgovanjem po novem veljajo tudi za samooklicano Turško republiko Severni Ciper. V veljavo je namreč stopila direktiva, ki predpisuje standarde glede varnosti hrane in zdravja rastlin, ki jih mora upoštevati tudi turški del, če hoče svoje izdelke izvažati v grški del Cipra. Sistem trgovanja je prvi, a pomemben korak v smeri odprave gospodarske osamitve Severnega Cipra ter približanja skupnosti Evropski uniji. Turškemu delu otoka se obeta delna odprava ekonomskih sankcij, ker so na aprilskem referendumu o združitvi otoka glasovali za, vendar jim grški sootočani niso privoščili skupne evropske usode.
Še ena novica, ki bo bolj zanimala uporabnike mestnih trol. Kot je najbrž marsikdo že opazil, so se na postajališčih mestnega potniškega prometa v Ljubljani začela pripravljalna dela za postavitev novih avtobusnih nadstrešnic. Postavitev novih, sodobnih, osvetljenih in vzdrževanih postajališč se bo predvidoma začela oktobra. Stroški postavitve in vzdrževanja 450 nadstrešnic na avtobusnih postajah naj bi po ocenah znašali približno milijardo tolarjev, ki pa ne bodo šli na račun občine, ampak podjetja, izbranega na javnem razpisu.
Komentarji
komentiraj >>