Jutri se uradno začenja bitka, »kdo bo komu prej zlezel v ta zadnjo«, bitka za našo naklonjenost, bitka za glasove volivk in volivcev. Začenja se čas lepljenja in posledičnega uničevanja oziroma okraševanja plakatov, bombardiranja z volilnimi letaki, prirejanja koncertov in piknikov te in one stranke, zastonj vina, kostanja in še česa. In volivci vedno znova nasedejo na lep nasmeh in prazne obljube. Jutri stranke torej uradno štartajo svoje volilne kampanje, ki pa se bodo zaključile 1. oktobra, ko bo opolnoči nastopil volilni molk. Na letošnjih državnozborskih volitvah se bodo za ponoven vstop v parlament potegovale vse parlamentarne in tudi nekatere zunajparlamentarne stranke.
Drago volilno telo, pojdi in jim prisluhni, da boš lahko pozneje ugotavljalo, koliko obljub niso izpolnili. Izbor se na prvi pogled resda zdi velik, toda ni prav raznovrsten. Bodo pa toliko bolj pestri plakati ob cestah, s katerih se nam bodo režali že preverjeni in nekateri novi mački oziroma mačke. Toda, naj vas ne mika preveč, da bi kateri plakat dodatno »polepšali«, kajti takšno dejanje lahko udari po vaši denarnici. Najmanj 20 tisoč tolarjev boste odšteli za trganje ali kakršnokoli drugačno uničevanje plakatov.
Ruske oblasti so se po nekajurni negotovosti končno začele pogajati z ugrabitelji v mestu Beslan na jugu Rusije, vendar brez pretiranega uspeha. Ustrahovalci so v svojih zahtevah navedli umik ruskih čet iz Čečenije in izpustitev čečenskih upornikov, ki jih je junija v Ingušetiji prijela policija. No, namesto zahtevanega so jim predstavniki oblasti ponudili, da neovirano odpotujejo v Čečenijo ali Ingušetijo, vendar so ugrabitelji omenjeno ponudbo gladko zavrnili.
Zdravniki in reševalne ekipe so še naprej v stalni preži, ulice okoli šole pa so obkoljene z vojaki in policijo. Sicer pa naj bi od začetka zajetja talcev umrlo dvanajst ljudi, so sporočili uradni viri v Severni Osetiji. Dopisniki New York Timesa naj bi se po telefonu pogovarjali z ugrabitelji in tako izvedeli, da naj bi le-ti pripadali mreži mučeniških borcev z imenom Druga skupina Rijadus-Salihina Šahidija, ki je pod poveljstvom čečenskega poveljnika in enega najbolj iskanih teroristov v Rusiji, Šamila Basajeva.
Ruski predsednik Vladimir Putin ter obrambni minister Sergej Ivanov in zunanji minister Sergej Lavrov so zaradi drame na šolskih tleh odpovedali za danes napovedani uradni obisk Turčije. Putin se je sinoči v Moskvi sestal z vodji varnostnih služb. V svojem prvem javnem odzivu pa je ugrabitev označil za »grozljivo« in dejal, da je glavni cilj zaščititi življenja talcev. Na izrednem zasedanju se je sinoči sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je iz daljnega New Yorka na drugi konec sveta pozval k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev.
Dogovor so ob posredovanju Afriške unije dosegli sudanska vlada in uporniki v pokrajini Darfur. Gre sicer le za dogovor o zaščiti približno 1,2 milijona beguncev v Darfurju, vendar je to le začetek pogajanj. Dogovor bo uradno podpisan, ko se bodo končala tudi pogajanja o varnostnih vprašanjih, ki naj bi se začela že danes. Sudanska vlada je zavrnila poročilo Varnostnega sveta Združenih narodov o Sudanu, ki podpira napotitev mirovnih sil v Darfur. Sudanski zunanji minister Mohamed Jusuf je poudaril, da bi morale vse strani, vpletene v sudansko krizo, razmisliti o plusih in minusih napotitve mirovnih sil, preden se to res zgodi.
Izraelci lastno frustracijo širijo tudi izven meja svoje kaotične države. Silvan Šalom, izraelski zunanji minister, je namreč za torkov dvojni samomorilski napad v Beršebi na jugu Izraela okrivil Sirijo. Ob tem je zažugal, da bo imela kakršnakoli vpletenost v napad »jasne posledice« za Damask. V eter izraelskega vojaškega radia je Šalom dahnil nekaj takšnega: »Sirija je odgovorna za terorizem, saj nudi zatočišče terorističnim organizacijam in iz Damaska prihajajo ukazi za napade.« Namestnik obrambnega ministra Zeev Boim pa je Siriji zagrozil z uporabo vojaške sile. Če ne zlepa jim bodo zgrda pokazali, kje so meje, ki jih ne smejo prestopiti.
Izraelska vojska pa še naprej vdira na palestinsko območje. Šaronovi tanki in buldožerji so zjutraj vdrli v Han Junis na jugu območja Gaze in pri tem ranili šest ljudi. Vojska je uničila tudi dve hiši, iz katerih naj bi Palestinci streljali na izraelske položaje in judovske naselbine.
Ameriška zaveznica v iraški vojni, Poljska, je gostiteljica dvodnevne konference o prihodnosti večnacionalnih sil v Iraku v naslednjem letu, ki poteka za zaprtimi vrati. Varšavske konference so se udeležili vojaški strokovnjaki 15-ih držav, ki sodelujejo pri okupaciji Iraka. Medtem pa je začasna iraška vlada imenovala novega načelnika generalštaba iraške vojske. Prvega so namreč razrešili zaradi suma sodelovanja z uporniki.
Kako se bo razrešilo za vojakinjo Lynndie England iz Zahodne Virginije, ki ji obtožnica očita 19 kaznivih dejanj zlorabe vojnih ujetnikov in posedovanja fotografij golih zapornikov iz bagdadskega Abu Graiba, še ni povsem znano. Včeraj se je v ameriškem vojaškem oporišču Fort Bragg v zvezni državi Severni Karolini končal šele predsodni postopek. Vojaške oblasti so sedaj pred odločitvijo, ali naj proti vojakinji sprožijo sodni proces pred vojaškim sodiščem ali ne. V primeru, da Englandovi krivdo dokažejo, ji grozi 38 let zapora. Kakorkoli že, obtožena se je zapisala v zgodovino kot tista vojakinja, ki se na pohujšljivih fotografijah smeji golim iraškim ujetnikom, enega od njih pa drži na vrvici.
Na republikanski nacionalni konvenciji v New Yorku so se zbrali Bushevi privrženci in s svojimi ognjevitimi in odkritimi napadi na demokratskega predsedniškega kandidata Johna Kerryja razvneli zbrano množico. O utripu iz New Yorka nam poroča naša dopisnica Lidija Poljaček:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Čeprav je New York znan po svoji ne-republikanskosti, protesti potekajo dokaj neopazno in v ozadju dogajanja. Večina Američanov, ki spremlja televizijske programe niti ne ve, da potekajo, saj jih ameriške postaje zaradi pomanjkanja nasilja skoraj popolnoma zanemarjajo. To pa seveda ne pomeni, da jih ni. Včeraj je skupinici iznajdljivih aktivistov uspelo priti na prizorišče konvencije, dvorano Madison Square Garden. Na tisoče sindikalistov se je udeležilo protestnega shoda na Wall Streetu in zborovanja, ki se je zgodilo nedaleč od dvorane. Vendar o teh protestih so poročali samo nekateri lokalni mediji. Nenasilni protesti pa gredo v prid demokratskemu krogu, saj jim tako republikanci ne bodo mogli pripisati krivde za vsako razbito šipo.
Protestira tudi nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, saj so mu sodniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na podlagi zdravniških poročil dodelili uradnega zagovornika. Zaradi slabega zdravstvenega stanja, kronično visokega krvnega pritiska, se po mnenju haaške zdravniške komisije Miloševič ni sposoben braniti sam. Sodišče sicer še ni imenovalo zagovornika, niti še ni sporočilo, kdaj bo ta znan. Obtoženec je odločitev sodišča označil za škandal in kršitev mednarodnega prava in vseh možnih konvencij o človekovih pravicah. »Ne morete mi odreči pravice, da se branim sam,« je še dodal, potem pa so mu izklopili mikrofon.
Komentarji
komentiraj >>