Na tisoče ljudi ob južni obali ZDA zapušča svoje domove. Striček Ivan je namreč zelo hud in grozi, da se bo malce razjezil tudi nad Američani. V Floridi, Louisiani in Alabami so proglasili izredno stanje, skoraj dva milijona ljudi je prisiljeno zapustiti svoja domača dvorišča. Ceste so zatrpane s kolonami avtomobilov, ki drenjajo na sever, letališča so zaprta. Vse kaže, da bo Orkan Ivan jutri pričakala prazna pokrajina, po kateri se bo lahko po mili volji zdivjal.
O izrednem stanju in drugih pikantnostih iz ZDA poroča naša dopisnica Lidija Poljaček:
/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Izraelska vojska je davi s helikopterji privršala v mesto Nablus na Zahodnem bregu in obkolila hišo, v kateri naj bi zatočišče našli pripadniki Brigad mučenikov Al Akse. Gre za oboroženo krilo gibanja Fatah, ki mu poveljuje Jaser Arafat. Med akcijo je prišlo do streljanja, ki je terjalo pet žrtev na palestinski strani. Izraelci so med vdorom na Zahodni breg uničili še devet domov in ranili nekega mladega Palestinca.
Tudi življenji dveh ugrabljenih francoskih novinarjev Georgesa Malbrunota in Christiana Chesnota še vedno visita na nitki. Čeprav se Francija rada pohvali s svojo liberalnostjo in zgodovino svobode in demokracije, so iraški ugrabitelji prepričani, da ni tako. Francija je za njih sovražnica muslimanov in islama ter je odgovorna za vrsto zločinov proti njim. Da bi podprli svoje obtožbe, so izpostavili vpletenost Francije v politično dogajanje v Alžiriji in Egiptu. V Alžiriji naj bi Francozi leta 1992 kljub zmagi na volitvah, preprečili muslimanom prihod na oblast. Francoski zapori pa naj bi bili, v imenu boja proti terorizmu, polni muslimanov. Kaplja čez rob zvrhanega vedra njihovega nezadovoljstva pa je nova francoska »vojna proti verskim simbolom«. Usoda dveh nesrečnih novinarjev, ki sta se znašla v vlogi pink-ponk žogice, pa zaenkrat ostaja neznana.
Ni še znano niti, kako se bo rešila situacija v afriški državi Sudan. Varnostni svet Združenih narodov je prejel popravljen ameriški osnutek resolucije, v katerem so »brihtni« beli možje zapisali, da sudanski vladi ni uspelo sprejeti ukrepov za končanje konflikta v Darfurju. Po zapleteni ameriški matematiki to pomeni, da bi ji morale groziti sankcije, če se bo konflikt nadaljeval. Omenjena resolucija med drugim poziva tudi generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana k ustanovitvi komisije, ki bi ugotovila, ali se je v Darfurju zgodil genocid, za kar pa bomo uradno izvedeli šele čez kakih deset let, ko bodo priče samo še množična grobišča. Mirovna pogajanja med sudansko vlado in uporniki o ureditvi razmer v pokrajini Darfur, ki so se odvila v nigerijski prestolnici Abuja, so namreč po treh tednih propadla.
Po krvavi ruski drami, ki se je tragično končala, se je za učence v severnoosetijskem mestu Beslan znova začel pouk. Ob poostrenih varnostnih ukrepih, seveda. V šolo je prišlo le 20 odstotkov vseh učencev, saj mnogi prestrašeni starši svojih šolarjev še ne spustijo od doma. Medtem so na jugu Moskve aretirali nekega Čečena, ki bo le s težavo razložil, zakaj je pri sebi imel 150 gramov eksploziva in detonator.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je po več terorističnih napadih in katastrofalnem stanju v državi odločil za okrepitev oblasti Kremlja, si zdaj trdno zatiska ušesa pred kritikami. Te prihajajo predvsem iz držav, ki se sklicujejo na svetost demokracije. Kritično so se na današnjem zasedanju v Strasbourgu odzvali evropski poslanci, ki menijo, da »preventivna vojna pomeni pri kriznem upravljanju enako malo kot razpustitev demokratičnih sistemov z vnovično uveljavitvijo avtoritarnih oblik oblasti«. Ob tem so Moskvo posvarili pred vnovično uvedbo smrtne kazni.
Na drugi strani pa ZDA ocenjujejo, da bi načrtovana reforma pomenila korak nazaj od bleščeče demokracije. Na to kritiko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov Američanom zabrusil, da je odločitev notranje narave, v katero se ZDA nima kaj vtikati. Tudi Rusi se ne vmešavajo v ameriške ukrepe in ne komentirajo volilnega postopka za izvolitev ameriškega predsednika, je še pristavil. Vendar Američani ne bi bili to kar so, če ne bi čira na želodcu dobili zaradi skrbi za demokratični razvoj sveta.
Naš demokratični predsednik Janez Drnovšek pa v prijetnem ambientu Brda pri Kranju gosti avstrijskega predsednika Heinza Fischerja. Janez in Hainz sta v izjavi za medije izpostavila napredek na področju vprašanja slovenske manjšine v Avstriji, ki ga po besedah Fischerja »ne gre podcenjevati«. Dobro ravnanje mačehe Avstrije s pastorki koroškimi Slovenci je razvidno tudi iz odločitve, da za novega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji imenuje koroškega Slovenca Valentina Inzka. To se je zgodilo prvič v zgodovini.
Komentarji
komentiraj >>