Italijanski humanitarni aktivistki Simona Pari in Simona Toretta sta po treh tednih spet na svobodi! Čeprav so ju prejšnji teden iraški ugrabitelji že razglasili za mrtvi, sta danes ponoči pristali na rimskem letališču. Tam ju je pričakal tudi Silvio Berlusconi in jima s svojimi bleščečimi, za 2000 evrov zglancanimi zobmi podaril enega svojih razorožujočih nasmeškov ter jima stisnil roko. Da sta Simoni spet na prostosti, je pravzaprav čudež, saj hinavski Silvio ni pristal na zahtevo njunih ugrabiteljev, naj se italijanska vojska umakne iz Iraka. Prav tako za njuni življenji ni namenil niti centa. Za ceno nobenega življenja, razen svojega, ne bi prekinil vdanosti kavbojskemu prijatelju Georgu.
Takoj po prihodu v Rim sta Simoni morali v bližnjo vojašnico, kjer ju je podrobno zaslišalo državno tožilstvo. Povedali sta, da so z njima lepo ravnali in ju niso mučili, vendar pa sta imeli ves čas zakrita obraza, tako da svojih ugrabiteljskih skrbnikov nikoli nista videli. Do njiju naj bi bili prijazni, tik pred izpustitvijo pa naj bi se jima celo opravičili za svoje dejanje.
Med italijanskimi in svetovnimi političnimi analitiki se pojavljajo razmišljanja o tem, zakaj sta bili sodelavki organizacije »Most za Bagdad« sploh ugrabljeni in zakaj sta bili nato brez doseženih zahtev ugrabiteljev izpuščeni. Najpogostejša razlaga je, da deklet, ki sta pomagali Iračanom, sploh niso ugrabili iraški uporniki, ampak so njuno ugrabitev svojim iraškim kolaborantom naročile zavezniške sile, natančneje: Američani, da bi še bolj očrnili iraške borce. Ti bi tako izpadli skrajno zlobni in kot divjaki, ki brez razloga ugrabljajo in pobijajo vse, kar jim pride pod roke, celo humanitarne delavke.
Kakorkoli že, obe aktivistki sta zdaj doma, ena v Rimu, druga v Riminiju in ena od njiju, Simona Toretta, že razmišlja o vrnitvi v Irak. Američani pa še kar vztrajajo na suverenem iraškem ozemlju, ki ga očitno nameravajo do konca uničiti. Taktika ugrabitev pa se iraškim borcem očitno izplača, tako da se bo nadaljevala tudi ta.
Vojska izraelskih mesarjev se je sinoči s tanki, letali in do zob oboroženimi pehotami spet oglasila v Gazi in nekaj ur obstreljevala del, ki ga naseljujejo Palestinci. Pri tem je bil ubit 22-letni Palestinec, njegova dva prijatelja pa sta ranjena obležala na baje sveti zemlji. Mladi Arabec naj bi bil, po prepričanju Izraelcev, član gibanja Hamas. V Nablusu na Zahodnem bregu pa so izraelski vojaki danes navsezgodaj zjutraj obkolili neko hišo in ubili 25-letnega člana gibanja Brigade mučenikov Al Aksa, ko je ta poskušal zbežati iz svojega obleganega doma.
Če naredimo računico današnjega dne, ki ga niti še ni konec, so izraelski vojaki na Zahodnem bregu in v Gazi ubili več kot deset Palestincev. Dva pokojnika smo že omenili, trije so umrli med operacijo, ki jo sveti mesarji izvajajo na območju Gaze, da bi preprečili raketne napade Palestinskih skrajnežev s severa območja. Na jugu Gaze je bil ubit 13-letni Palestinec, en njegov sonarodnjak pa je končal v Nablusu na Zahodnem bregu. Za številne druge se niti še ne ve, kje so obležali.
Izraelska vojska naj bi se po 48-urnih operacijah umaknila iz Dženina na Zahodnem bregu. Med tamkajšnjo operacijo sta bila ubita dva Palestinca, kakih sto pa so jih aretirali. Tam so mimogrede porušili še hišo domnevnega lokalnega voditelja Brigad mučenikov Al Akse, Zakarije Zubaidija, potem ko jim ga ni uspelo aretirati. Zubaidijev dom so Izraelci razturili že drugič v zadnjih dveh letih.
Množično pobijanje se nadaljuje tudi v Iraku. Življenje je, medtem ko so domov peljali osvobojenega iraškega talca, izgubilo pet agentov iraške obveščevalne službe. V severnem predmestju Basre jih je ustavila skupina oboroženih moških in jih ubila, talca pa znova odpeljala neznano kam. Trije pripadniki iraške narodne garde pa so bili ranjeni v napadu z raketo v noči na sredo v šiitskem svetem mestu Karbala. Do napada je prišlo v času, ko se je v središču mesta zbralo več tisoč romarjev. Na bagdadski ulici Haifa, ki je zadnje tedne osrednje prizorišče ameriško-iraških spopadov, je danes spet prišlo do obstreljevanja med uporniki, ameriško vojsko in iraškimi varnostnimi silami. Predstavnik severnoiraške naftne družbe Ahmad Gafif al Obeidi pa je sporočil, da so člani iraške policije in ameriške vojske v zadnjih treh dneh na območju Kirkuka aretirali osem Iračanov, ki naj bi tihotapili nafto s tovornjaki-cisternami v Turčijo in Sirijo.
Sranje še ni končano tudi v drugi najnovejši ameriški koloniji. Talibani so v napadu na jugu Afganistana v noči na sredo ubili najmanj 20 afganistanskih vojakov, štiri pa ranili. Namestnik načelnika policije v Zabulu Džajlani Kan pa je sporočil, da so uporniki napadli urad župana v Kaki Afganu, v bojih, ki so trajali štiri ure, pa naj bi bili ubiti štirje talibani in trije afganistanski vojaki. Še dva talibana so zajeli. Od začetka letošnjega leta je bilo v različnih napadih in spopadih v Afganistanu ubitih najmanj 620 ljudi, več kot 400 pa je bilo ranjenih.
Polna luna je na uporniško aktivnost vplivala tudi na Kitajskem. V Pekingu je skupina 44-ih domnevnih severnokorejskih prebežnikov danes opoldne po lokalnem času preplezala tri metre visoko ograjo na kanadski ambasadi in se zatekla k njenim delavcem. Kot je novinarjem povedal kanadski veleposlanik Joseph Caron, so med prebežniki tudi ženske in otroci. Nekaj naj bi se jih med plezanjem čez železno ograjo tudi poškodovalo. Če jih ujamejo kitajske oblasti, jih bodo vrnile v domovino, kjer jih po vsej verjetnosti čakata kazen in mučenje.
Da bi preprečila nadaljnje takozvane teroristične napade, pa je Rusija po navodilu carja Vladimirja Putina sprejela novo varnostno doktrino. Med drugim bo po vzoru svoje nove, vse tesnejše prijateljice Amerike uvedla lestvico različnih stopenj nevarnosti. Za vsako stopnjo bodo določili ustrezne ukrepe in aktivnosti, Putin pa še ni ukazal, ali naj bodo stopnje ločene po barvi, po številkah ali morda po topovskih salvah v zrak. To pa so tudi vse informacije, ki jih je v zvezi z domovinsko varnostno taktiko Putinov sekretar za nacionalno varnost, Ivanov, posredoval javnosti.
Številne znane svetovne osebnosti medtem podpisujejo pismo šefom držav članic Evropske unije in zveze NATO, kjer ostro kritizirajo politiko svojega predsednika. "Rusija se oddaljuje od vrednot evroatlantske družbe in njena zunanja politika je zaznamovana z vračanjem k imperialni retoriki in zavračanjem mednarodnih obveznosti," piše v listini, imenovani »Pismo 100«. Njeni podpisniki navajajo, da Putin izkorišča tragedijo v Beslanu za spodkopavanje demokracije v Rusiji in prehod k avtoritarnemu režimu. Očitajo mu tudi sistematično omejevanje svobode tiska, zapiranje političnih nasprotnikov ter pregon in zapiranje vodij nevladnih organizacij. Med podpisniki so nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, nekdanji švedski premier Carl Bildt, nekdanji ameriški veleposlanik v Združenih narodih Richard Holbrooke, pisatelj Francis Fukujama in drugi. Narave podpisnikov tega pisma raje ne bomo komentirali.
Medtem ko ruski državljani izgubljajo socialne pravice in se vračajo v čas pred Borisom Jelcinom, pa se ruski oziroma Putinovi gospodarstveniki tolčejo po prsih z neverjetnimi uspehi. Rusija naj bi v prvih osmih mesecih letošnjega leta izvozila za slabih 108 milijard dolarjev blaga, uvoz pa se je zvišal s 47 na 58,5 milijard dolarjev. Rusija je tako v omenjenem obdobju beležila 49,4 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega presežka, kar je četrtina več kot v enakem lanskem obdobju. Tako visok zunanjetrgovinski presežek je seveda posledica visokih cen nafte. Rusija je namreč druga največja proizvajalka in izvoznica te dobrine, ki vlada svetu. Poleg tega dobre rezultate beležijo tudi jeklarji in drugi ruski predelovalci surovin.
Sodišče v Skopju je zaradi ugrabitev, mučenja in ropanja na skupno 92 let zapora obsodilo skupino desetih nekdanjih pripadnikov Albanske ljudske armade, ki so avgusta 2002 na zahodu Makedonije ugrabili pet Makedoncev. Več o rezultatih sojenja je povedal naš skopski dopisnik Safet Biševac:
//////////////////////////////////////////////////////////////
Na Gospodarski zbornici Slovenije se je končalo delovno srečanje upravnega odbora Združenja za tisk in medije Gospodarske zbornice in Sindikata novinarjev Slovenije. Predlog za sestanek je dalo združenje, sindikat pa je nanj pristal, čeprav je daleč od izpolnitve stavkovnih zahtev. Seveda niso izmozgali ničesar, tako da je odločitev o tem, ali stavka v nedeljo bo ali ne, prestavljena na petek. Takrat se bo sestal upravni odbor Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici in oblikoval dokončni odgovor novinarskemu sindikatu. Novinarji pa so sporočili, da se po opravljenih razgovorih glede stavkovnih zahtev na delodajalski strani ni spremenilo še nič, zato se priprave na splošno stavko nadaljujejo. Pričakujejo, da se bo upravni odbor v petek končno izjasnil o pogajanjih glede sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za poklicne novinarje.
V okviru priprav na stavko je stavkovni novinarski odbor sprejel poslovnik o njenem poteku, ki med drugim določa, da bodo ob najnujnejših informacijah, katerih neobjava bi lahko bistveno, trajno in nepopravljivo ogrozila življenjske interese ljudi in skupnosti, med splošno stavko lahko največ štirikrat dnevno objavili informacije Republiške volilne komisije. Ni pa natančno definirano, katere informacije so tako zelo esencialne za življenja nas, navadnih državljanov. Poleg tega novinarji Pop TV-ja niso v novinarskem sindikatu, zato se stavke seveda ne bodo udeležili. In na dan stavke bo bolj kot kdajkoli zmagal kapital.
Komentarji
komentiraj >>