Ljubo občestvo! Novinarski štrajk je vsaj za nekaj dni prekinjen, tako da se boste lahko spet naslajali nad veselim blebetanjem na frekvenci 89,3. Poleg tega so za nami tudi volitve. Ali bo veselo tudi zaradi tega oziroma zaradi rezultatov, ki so iz njih izšli, pa bomo videli v naslednjih štirih letih. Ali bo gospodarska rast višja in ali bomo od tega imeli končno korist vsi, je zaenkrat znano le Bogu, vendar pa se nam, če lahko sklepamo po usmeritvi zmagovalcev, iz njegove strani ni treba bati kazni. Druga plat izida volitev, ki je lahko bolj zaskrbljujoča, pa zadeva stvari, ki jih je glede usmeritve zmagovalcev ta radio izpostavljal še v času, ko so bili sedanji zmagovalci še v opoziciji.
Vprašanje, ki se postavlja, je namreč ravno tisto, ki so ga implicitno ali pa tudi odkrito zastavljale desne stranke v prvi polovici letošnjega leta in ki zadeva 'nacionalno substanco', le da se to vprašanje sedaj kaže v drugačni luči. Če so namreč gospod Janša 'and company' iz opozicijskih vrst do sedaj zahtevali reševanje problema izbrisanih na način, ki mu ustavno sodišče nikakor ni moglo pritrditi, če so, nadalje, njihovi predlogi reševanje spora s Hrvati šli v smer pošiljanja oboroženih enot na mejo in če so se vrh tega še zmrdovali nad gradnjo džamije, lahko sedaj le molimo, da svojih implicitnih predvolilnih obljub ne bodo držali.
Evropska komisija se je odločila, če seveda gre verjeti napovedim, da bo s Turčijo, ki je v čakalnici za sprejem v Evropsko unijo do sedaj prebila že več časa kot naš kralj pod Peco, začela pristopna pogajanja za članstvo. Vendar pa bo ob tem zaostrila pogoje, ki jih bo Ankara morala upoštevati. Tako med drugim Turčija ne bo dobila zagotovila, da bo nekoč res postala članica, Unija pa naj bi si prihranila možnost zamrznitve ali ustavitve pogajanj, če Ankara ne bo ipolnjevala že sprejetih obvez in političnih standardov. Glede slednjih naj bi sicer Komisija priznala, da je v Turčiji prišlo do vidnejših premikov na bolje. V zvezi z naštetim, pa bo Komisija predlagala še ustanovitev telesa, ki bi spremljalo dogajanje v Turčiji in opozorilo na morebitna odstopanja od začrtane poti ter potegnilo tako imenovano 'zasilno zavoro' v pogajanjih, če bi do omenjenih odstopanj res prišlo.
Do naših južnih sosedov bo, kot kaže, Komisija še za odtenek strožja, saj Zagreb verjetno danes še ne bo dobil datuma za začetek pogajanja o članstvu. Ob tem naj bi – podobno kot v primeru Turčije – Komisija predlagala klavzulo o prekinitvi pogajanj za vstop Hrvaške v Evropsko unijo v primeru, če ta ne bo izpolnjevala obveznosti na področju človekovih pravic in demokratičnih načel.
V prijateljski državi na drugem bregu luže so volitve že v polnem teku. Skladno s tem se tudi strelja z najtežjo artilerijo, kar pa ne velja le za besedne dvoboje med aktualnim predsednikom in njegovim izzivalcem, pač pa tudi za Irak, ki je ravno tako pomemben za izid ameriških predsedniških volitev. Tako so danes ameriška letala spet bombardirala cilje v Faludži, kjer naj bi sestankovali najhujši sovražniki 'svobodnega sveta' – al Zarkavi in njegovi pristaši. Če sklepamo po ustaljeni praksi ameriškega bombardiranja bomo imeli spet opravka z mrtvimi ženskami in otroki, ki jih bodo Iračani vlekli izpod ruševin, Pentagon pa bo slavil uspešno likvidacijo zlobnih teroristov.
Ostanimo na relaciji ZDA – Bližnji vzhod. V varnostnem svetu je propadel še en poskus mednarodnega brzdanja izraelskega vojaškega pohoda na zasedenih ozemljih. Sprejem resolucije so preprečile Združene države, saj v njem ni bilo obsodbe Palestinskega upora. Američanom torej ne diši, da izraelska vojska nadaljuje z izvensodnimi poboji Palestincev. Raje bi videli, da se ista praksa nadaljuje z mednarodnim žegnom.
Najverjetneši kandidat za mandatarja za sestavo nove slovenske vlade, Janez Janša, je zahteval ponovno štetje glasovnic z nekaterih volišč, saj naj bi na minulih parlamentarnih volitvah prišlo do napak. Ob tem se Janez sklicuje na podatke svojih strankarskih zaupnikov, iz katerih naj bi sledilo, da stranka DeSUS na omenjenih volitvah ni presegla štiri odstotnega praga, ki je potreben za vstop v parlament. Če se bodo njegove trditve izkazale za točne, bo pomladna koalicija dobila dva dodatna glasova v parlamentu, kar bi pomenilo, da lahko sestavi vlado brez programsko različnih strank. Bolj pa se bo Janšev položaj zapletel v primeru, če bo ponovno štetje potrdilo sedanje neuradne rezultate in bo DeSUS prišel v parlament, saj je vprašanje, ali bo ta stranka, ki do sedaj ni kazala kakšnih posebnih zadržkov do sodelovanja s pomladno koalicijo, po teh zaostritvah še vedno pripravljena pasti Janši v objem.
Še bolj vroče, kot bi bilo lahko trenje med SDS in DeSUS, pa bi lahko bilo slovensko povolilno dogajanje, pred katerim opozarja londonski »Financial Times«. Avtor članka o slovenskem političnem dogajanju se v včerajšnji izdaji tega časopisa namreč sprašuje, ali bo Janša, ki že tako ali tako manjšinam ni ravno najbolj naklonjen, zaradi tesnega volilnega izida v koalicijo prisiljen vključiti tudi Jelinčičevo skrajno desno stranko SNS. Ta bi lahko svoj vstop v vlado pogojevala z zaostrovanjem stališč do Hrvaške, kar bi Bruslju nakopalo, kot se je izrazil angleški avtor članka, pravi glavobol Balkanskega stila.
Stavkovni odbor Sindikata novinarjev Slovenije je sinoči sklenil prekiniti stavko, čeprav stavkovnih zahtev sindikata Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije ni sprejelo v celoti. Stavkovni odbor se strinja s pobudo omenjenega združenja za začetek konstruktivnih pogajanj o kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, ki se bodo začela ta četrtek. Stavko bodo novinarji nadaljevali, če bodo ugotovili, da pogajanja ne tečejo v smeri ustreznega reševanja pravnega, materialnega, socialnega in poklicnega statusa slovenskih novinarjev.
Sindikat novinarjev Slovenije je z rezultati tridnevne splošne stavke zadovoljen. Gospodarska zbornica je končno pristala na tisto, kar je najprej zavračala. Tako zdaj priznava veljavnost kolektivne pogodbe v medijskih podjetjih, kjer imajo novinarji v svojih pogodbah o zaposlitvi zapisano obstoječo kolektivno pogodbo. Z začetkom pogajanj ostaja tudi možnost tožb zoper podjetja, kjer kolektivne pogodbe za novinarje doslej niso spoštovali. Novinarski sindikat se je odločil, da bo stavko prekinil le začasno. Delodajalska stran se je namreč izkazala kot nezanesljiva in nekredibilna, zato stavke ni bilo mogoče odpovedati.
Novinarski sindikalisti se zahvaljujejo in čestitajo vsem svojim kolegom in vsem novinarjem, ki so se stavki pridružili, še zlasti izjemno pogumnim novinarjem v majhnih medijskih podjetjih in posameznim novinarjem znotraj medijev, ki niso stavkali. Med slednje spada z+tudi novinarska ekipa Radia Študent. Še posebej se sindikat zahvaljuje poslušalcem, gledalcem in bralcem, ki so mu v teh dneh stali ob strani.
Komentarji
komentiraj >>