Herbicid atrazin v pitni vodi sproža prav tisto, kar sanja genska tehnologija. Poljudno spreminja spol, s pomembno premiso, da bomo ob koncu atrazinske dobe vsi sestre.
Atrazin je v svetovnem merilu vsekakor najbolj uporabljan herbicid, saj je njegova uporaba še vedno dovoljena v preko 80 državah. Zaradi svoje množične uporabe, cenenosti in s tem povezanimi visokimi profiti, ki jih prinaša proizvajalcem in trgovcem, se trdovratno upira vsem omejitvam ali prepovedim. Čeprav prepovedan, v Slovenijo prihaja kot kontrabandsko blago preko hrvatske in madžarske meje. Torej poleg obstojnih ostankov v prsti ter podtalnici dobivamo v okolje nove in nove atrazinske obremenitve.
Tihi zagovorniki nenevarnosti atrazina sede na Ministrstvu za zdravje in na Inštitutu za varovanje zdravja. Še vedno trdijo, da ta herbicid ne ogroža človekovega zdravja. Pri tem se poslužujejo tudi tako prozorne demagogije, kot je tista po standardih Svetovne zdravstvene organizacije, ki veljajo za Afriko, za katero je znano, da trpi strahotno žejo.
V afriškem primeru je jasno, da se je pri izbiri med hitro smrtjo zaradi žeje ali počasno zaradi kronične zastrupitve Svetovna zdravstvena organizacija odločila za slednjo, ki je manj dramatična in bolj prikrita. Toda mi smo v Evropski uniji in pri nas zaenkrat še ne trpimo pomanjkanja pitne vode.
Morda bodo domače eksperte v škodljivost atrazina prepričali rezultati raziskave, katere povzetek je objavila ugledna revija »Nature« 18-ega aprila leta 2002. Če so jo seveda prebrali, v kar pa glede na moje dosedanje domače izkušnje resnično dvomim.
Raziskovalec Tyrone Hayes je s skupino kolegov iz Univerze Kalifornija, Berkey, proučeval vpliv atrazina na razvoj žab vrste Xenopus leavis. Paglavce te žabe je v vodi izpostavil različnim koncentracijam atrazina ter spremljal njihov razvoj do odraslega osebka. Ugotovitve so bile presenetljive. Že minimalne koncentracije tega herbicida so povzročile, da so se samcem poleg testisov razvili še ovariji. Torej je atrazin povzročil nastanek dvospolnih žabjih bitij – hermafroditov in to natančno pri mejni koncentraciji, ki je še dopustna za človeško populacijo Vzpodbudno!
Ob 10-krat višji koncentraciji, kot je dopustna za človeka, se zadeve še bolj dramatizirajo. Samcem se razvije le zvočni mehur za ojačanje njihovega kvakanja, s katerim privabljajo samice. To je sekundarni spolni znak žabca. Dokončno slovo od moškosti pa so žabji samci doživeli takrat, ko so jih vnesli v vodni medij s še malo višjo koncentracijo atrazina, ta je znašala 25 ppb, pri kateri je njihov testosteron strmoglavil na minimum. Preplavili so jih estrogeni hormoni in žabci so postali žabe!
Hayes pa je opravil še drugo raziskavo, ki še ni bila uradno objavljena. V njej je ugotovil hude motnje razvoja in spolnosti pri prosto živeči leopardji žabi na šestih lokacijah srednjega vzhoda ZDA z okoljsko povišanimi koncentracijami atrazina. Hayes raziskavo komentira takole: »Atrazin silovito dvigne nivo encima aromataze, ki katalizira konverzijo testosterona v estrogene.« Torej je atrazin izjemen hormonski disruptor, ki že pri dopustnih koncentracijah žabce spreminja v žabe.
Hayesova študija je sprožila alarm, najprej seveda med biologi. Vroče debate so se razvile tudi okrog razlogov izginjanja dvoživk, kar postaja vse bolj svetovni problem. Do sedaj se je govorilo predvsem o neznanih patogenih, vnosu alohtonih vrst in izgubi habitatov. Poslej pa se obetajo še druge, bolj vroče teme ...
Žabci se torej s pomočjo atrazina spreminjajo v žabe, kaj pa ostali vretenčarji in ljudje? Hormonski sistem, ki definira razvoj in bodočo preobrazbo samca ali samice je pri vseh vretenčarjih, torej tudi pri človeku, popolnoma identičen. Razlika je le v hitrosti, ki jo definira dinamika izmenjave generacij; ta je pri človeku nekako tri generacije na sto let. Žabe imajo seveda glede na krajšo življenjsko dobo, bistveno večjo od nas, kar pa ne zmanjša teže problema.
Ali nas ob dolgotrajni poplavi atrazina v pitni vodi čaka še estrogenska poplava in postopna spolna transformacija? Bomo Slovenci vse bolj postajali nekak srednji spol na vmesni poti do Slovenk? Bomo ob koncu atrazinske zgodbe le še Slovenke? Poglejmo se torej v predel pod popkom dokler je še kaj videti. Ko tam ne bo več kaj dosti videti, nam še viagra ne bo mogla pomagati, saj je njena izhodiščna zahteva vsaj minimalna razvitost sekundarnih moških spolnih znakov. Razvoj teh pa blokira prav atrazin, ki ga v naši pitni vodi danes ne primanjkuje.
Zanimivo je, da je bil Heyes poprej kar tri leta pogodbeni raziskovalni sodelavec Syngente, svetovne proizvajalke atrazina in nosilke patenta. Morda pa so ga prav njegova takratna spoznanja pognala, da je spregovoril svetovni javnosti?
V Sloveniji se odgovorni seveda ne zmenijo za take raziskave. Če bomo Slovenci postajali vse bolj Slovenke, potem ne bo več potreben referendum o umetnem oplojevanju, takrat bo to postala nujnost preživetja nekega naroda. Morda pa je Minister za zdravje že pred referendumom poznal resnico o hormonskih disruptorjih in se je odločil za referendum in molk kot način komunikacije z javnostjo. Toda javnost ne bo molčala in tudi to je prispevek k njenemu osveščanju. Zatorej, Slovenci, dvignite se, dokler vas je še kaj v hlačah!
Komentarji
komentiraj >>