Pisateljica Mabel Segun prihaja iz Onda v zahodni Nigeriji. Diplomirala je na univerzi v Ibadanu, kjer je nato delala kot urednica, poročevalka, učiteljica in raziskovalka. Je tudi ustanoviteljica in predsednica »Children's Literature Association of Nigeria«. In kot zanimivost naj navržemo še, da je bila ob vsem tem tudi dolgoletna nigerijska prvakinja v namiznem tenisu.
Ob številnih esejih in kratkih zgodbah, ki so leta 1995 tudi izšle v zbirki »The Surrender and Other Stories«, je avtorica izdala tudi pesniško zbirko »Conflict and Other Poems«. Zelo je prepoznavna tudi kot pisateljica otroške literature.
V zbirki kratkih zgodb Mabel Segun tematizira predvsem žensko-moške odnose, ob tem pa še tabuje in vraže tradicionalne družbe, kolektivnost, patriotizem, etničnost, romantiziranje preteklosti, politične, družbene in ekonomske kontradikcije v nigerijski družbi. Pogosto se osredotoča na položaj ženske v različnih okoljih, od Biafre, urbanega, univerzitetnega, do ruralnega okolja. Njen slog pisanja je navidezno sicer enostaven, direkten, čeprav poln ironije, aluzij na biblično, oralno in evropsko literarno tradicijo.
***
»Odpeljali so jo v bolnico. Da bi se odpočila, je dejal zdravnik. Počutila se je tako utrujeno. Zakaj je niso pustili spati? Bila je tako utrujena. Vsake četrt ure jo je sestra zbudila. Zaspano je mrmrala: »Spati, hočem spati.«
Naslednjega jutra je bila povsem budna. Namestili so jo na poseben oddelek, torej je bila sama, je opazila z olajšanjem, toda soba je izgledala tako prazno, tako hladno, kot reka Stiks. Občutila je tesnobo, vendar je bila preveč potrta, da bi razmišljala o tem…«
***
Komentarji
komentiraj >>