Halo halo, odgrnite plahte z razbolelih ušes in prisluhnite tedenskemu miksu evropskih novičk, ki jih Aktualnopolitična redakcija tedensko zapakira v sebi lastno embalažo in jih po valovih frekvence 89.3 MHz do vas pošlje vsak četrtek ob pol deseti uri zjutraj.
Največja riba prihajajoče Evrope, bodoči predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, je prejšnjo sredo prejel ocene zaslišanj kandidatov za komisarje v svoji ekipi. Prvopodpisani v poročilu, predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, je predal komisiji v roke vroče žezlo. Poročilo je okronalo nekajtedensko napenjanje mišic Evropskega parlamenta, katerega pooblastila pa so le omejena.
Poslanci imajo na glasovanju prvega novembra možnost sprejeti ali zavrniti le komisijo v paketu in z mašlcom na vrhu, tako da imajo razprave o posameznih komisarskih kandidatih, kot je na primer ona o fašistoidnem kadidatu za komisarja za pravosodje in notranje zadeve, Italijana Rocca Buttiglioneja, bolj kratek doseg. Rocky je svoje poslanstvo širjenja krščanskih vrednot in s tem seveda odrekanja pravic homoseksualcem, ženskam ter azilantom ali skrajšano kar vsem neljudem vzel za svoje osebno poslanstvo. Malokatera eUroduša pa tudi temu navkljub pričakuje, da si bo razširjena 25-erica dovolila tako spektakularno potezo, kot je zavrnitev Barrosove komisije. Spomnimo naj, da je že sam bodoči predsednik v bistvu en tak bolj kisel kompromis, ki ga je sredi junija izsilila Evropska ljudska stranka, ki je mesto predsednika na vsak način želela prihraniti za desnosredinskega kandidata.
A Jose Manuel le ne bo imel tako mirnega spanca. V poročilu se je med štirimi možnimi kandidati le pokazalo na grešnega kozla. Ob Italijanu so bili potencialne žrtve še Madžar Lazslo Kovacs, bodoči komisar za energijo, ki naj bi bil preveč levo usmerjen; Britanec Peter Mandelson, kandidat za komisarja za trgovino, ki je pod Tonyjem Blairom kar dvakrat moral pakirati kufre in zapustiti položaj v vladi; ter zadnja, bodoča prva kmetica, Danka Marian Fischer Boel, ki naj bi imela pretesne vezi z industrijo.
Leta 1999 je parlament vsled korupcijskega škandala že izglasoval razpustitev ene komisije. In petletni mandat naslednje komisije pod vodstvom federalista Romana Prodija je vlogo parlamenta le še okrepil. Naslednji dnevi bodo potekali v luči včerajšnje zahteve druge največje eUrostranke, Evropskih socialistov, da Barroso Buttiglioneja, tudi zaradi suma pranja denarja oziroma nezakonitega financiranja krščanarjev, premesti v drug resor. Več kozmetike pa naj si bodoči capo di banda nikar ne privošči, saj bodo socialisti komisijo sicer zavrnili.
Komisija se je medtem ponovno izrazila proti vzpostavitvi nehumanih azilnih centrov, ki naj bi bili na predlog nemškega notranjega ministra Otta Schilyja in ob podpori Rocca Buttiglioneja postavjeni v državah Severne Afrike. Neetičost in nehumanost teh centrov se Komisiji zdi dovolj sporna, da bo k problemu afriških beguncev poskušala pristopiti drugače.
Petek je bil prav pocukrano črn. Evropska unija s subvencijami, ki jih namenja proizvajalcem sladkorja, krši mednarodna trgovinska pravila, je bilo zapisano v odločitvi Svetovne trgovinske organizacije. WTO je odločitev sprejela po pritožbi treh največjih proizvajalk te sladkosti, Brazilije, Avstralije in Tajske, češ da Unija s subvencijami evropskim tovarnam sladkorja povzroča neravnovesja na svetovnem trgu sladkorja. EU naj bi lani šestim največjim proizvajalcem sladkorja v Evropi namenila skupno 819 milijonov evrov subvencij. Bruseljski samaritanci so proti odločitvi dušebrižno napovedali vložitev pritožbe.
In zdaj končno zares dobra novica. Na zabavah Evropske unije, pardon, v Evropski uniji, mladi zlahka pridejo do drog! Po dveh letih raziskav je Komisija, potem ko je med 2002-im in 2004-im letom Gospodovim pointervjujala kar 7.659 glav malopridne mladeži, bistro ugotovila, da je najpogostejši vzrok za prvo soočenje z drogami radovednost, glavna posledica uživanja drog pa naj bi bila odvisnost.
Seveda pa pretkana mladež že bistro ločuje med posameznimi drogami. Najmanj nevarna med vsemi, canabis sativa, je letos bila ponujena le polovici mladih – toliko o dostopnosti. Tretjina vprašanih se je vdala skušnjavi, med grešniki pa je bilo več fantov kot deklet, še ugotavlja Evropska komisija. Medtem represivni ideološki aparat dežele Kranjske še vedno ni slišal za učinkovito informativno kampanjo, ki je po mnenju skoraj polovice mladih glavno sredstvo pri obvladovanju problematike drog.
Komisarji tudi v preteklem tednu niso jenjali mahati s pendrekom in so predstavili predlog, s katerim naj bi izboljšali izmenjavo informacij med članicami Evropske unije o izrečenih sodbah v kazenskih primerih. Kratkoročno želi Bruselj izboljšati izmenjavo podatkov o kazenskih evidencah, pri čemer je iz zaprašenih arhivov na plano potegnil konvencijo o pravosodnem sodelovanju v kazenskih primerih iz leta 1959.
Omenjena pobuda seveda ne prihaja sama. Na Komisijo je dospela na podlagi sklepov Evropskega sveta, ki je marca lani na izrednem zasedanju po terorističnih napadih v Madridu sprejel cel sveženj ukrepov v boju proti terorizmu.
Če predlog Komisije potrdita Svet EU in Evropski parlament, bo morala vsaka članica Unije, ki bo v kazenskem postopku obsodila državljana katere od drugih članic, o tem obvestiti državo, katere državljan je obsojeni. Prav tako bodo imele članice na voljo pet dni časa za odgovor na zahtevo o podatkih glede posameznega zlodeja, ki bi jo prejele od druge članice Unije.
Sklop ukrepov za preprečevanje in odzivanje na morebitni napad predvideva tudi oblikovanje varnega hitrega sistema obveščanja, poimenovanga Argus. Antiteroristični sistem naj bi bil oblikovan v komisiji sami, imel pa bi hitre povezave z vsemi sistemi za krizno ukrepanje na evropski ravni. Argus naj bi bil navezan na Europol, regijsko različico Interpola, svetovne policajske baze. Le upamo lahko, da bo evropska bela knjiga, ki ureja razmerja v novo nastajajočih tvorbah, učinkovito preprečevala razvoj rakastih celic v teh organizmih. Da le ne bomo zaradi neplačanega parkirnega listka požrešni Mestni občini Ljubljana postali najbolj iskani evropski nepridipravi.
Pretekli teden je odmevala tudi določitev roka za začetek vsekrščanskih eUropskih pogajanj z graničarskimi demoni Turki. Nevarnosti z juga se najbolj bojijo italijanska Severna liga, ki kriči, da hoče referendum, ter Angela Merkel, voditeljica največje nemške opozicijske stranke, Krščansko-demokratske unije, ki je turškemu zunanjemu ministru Abdullahu Guelu na obisku v njeni Vaterland prisolila zaušnico in dejala, da nikakor ne podpira turškega vstopa v Evropsko unijo – ne zdaj in ne čez dvajset let.
V skupino skeptikov spada tudi predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, ki se je na obisku v Avstriji zavzel za vseevropski referendum o turškem vstopu. Odjuge in z njo otoplitve ledenih krščanarskih src zato razen pri redkih izjemah, kot je prvak evropskih Zelenih, četrte največje stranke v eUroparlamentu, Joschka Fisher, ni pričakovati.
Debata o eUru se je pogrela z včerajšnjim konvergenčnim poročilom za kandidate za sprejem eUra, vse nove članice Unije in Švedsko. Slogan prejšnjega tedna Euro hočem, Eura nimam, na Euro mislim zatorej lahko prepevamo še nekaj časa, saj nobena od kandidatk za sprejem te dragocene valute ne izpoljnjuje vseh petih kriterijev, od katerih naša očetnjava izpolnjuje samo dva.
Komentarji
komentiraj >>