Sreda, 27. 10. 2004
tomazza
Na teh radijskih valovih se nam redkokdaj zazdi, da so sploh omembe vredne kulturno-ideološke zablode psevdokomentatorjev ostalih domačih trobil samooklicano levega ali pač desnega množičnega diskurza. Da se med slednje s svojim ideološkim pristopom, kapitalom in odjemalci, torej bralci, ki jih servisira, uvršča tudi edini slovenski poslovni dnevnik Finance, ni pravzaprav nič novega. Kljub pripisu, da komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ, pa neoliberalni pamflet oziroma mnenje psevdointelektualnega kolumnista, predavatelja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in po mnenju odjemalcev spletnih vsebin Financ osebnosti leta 2003 Mića Mrkaića, objavljeno v četrtkovi tiskani izdaji pod naslovom »Kultura ubija! Dobesedno!«, kar kliče po javni razčlenitvi vse plitkosti tega psevdointelektualnega in psevdonovinarskega izdelka, po katerem zanj in podobno misleče ni več potrpljenja.
Drugače se pravzaprav niti ne da poimenovati tega kolumnističnega in z neoliberalno ideologijo prežetega pamfleta, katerega rdeča, pravzaprav pa črna nit stoji na tezi, da se naj v prihodnje proračunski kulturni izdatki namenjajo na podlagi ekonomske cost-benefit analize, kot se mu je po angleško učeno zapisalo za analizo koristi in stroškov, ter na za lase privlečenih factih brutih iz spletne strani Ministrstva za kulturo. Sicer ne preseneča, da za akademika in psevdokomentatorja Mića Mrkaića zanj – tako se mu je zapisalo – zloglasno leglo levičarjev na Metelkovi ne prinaša prav nobene koristi. Tako je glede na zapisano nenazadnje tudi prav, saj tovrstni razpihovalci preživetega ideološkega sovraštva, ki se po izzidu zadnjih državnozborskih volitev kot psevdokomentatorji repenčijo v domačih trobilih množičnega diskurza, tam pravzaprav res nimajo kaj iskati.
Toda sarkstični višek novinarsko-ideoloških zablod psevdointelektualnega kolumnista M in M-a in temeljni dokaz, kako zelo za lase privlečene pamflete je moč kot komentar objaviti v edinem domačem poslovnem dnevniku Finance, je trditev, da zaradi državnih kulturnih subvencij, namenjenih za lastno zabavo in indoktrinacijo psevdointelektualnih levičarjev na Metelkovi, odžirajo denar za zdravljenje domačih rakavih bolnikov in da bi s pravilno razporeditvijo proračunskih sredstev, torej z odtegnitvijo subvencij za bolj ali manj neinstitucionalno kulturno ponudbo Metelkove mesta vsako leto lahko rešili stotine življenj bolnikov na ontologiji.
Mićo Mrkaić je sicer v zavest širše javnosti vstopil kot avtor neoliberalnega ekonomskega programa Strokovnega sveta v senci do tretjeoktobrskih državnozborskih volitev opozicijske Koalicije Slovenija. Res sicer je, da se njegovega imena ob aferi z izplačevanjem enormnih avtorskih honorarjev iz kakopak državnih, proračunskih sredstev na njegovi matični Fakulteti za organizacijske vede v Kranju ni omenjalo. V lastno akademsko skledo je sicer vehementno pljunil v nedavnem intervjuju, ko je oznanil, da ga morebitna ministrska namestitev pod bodočim mandatarjem Janezom Janšo ne zanima, saj da se ne namerava odreči trenutnemuakademskemu in psevdokomentatorskemu lagodju. Vsaj nenavadno je sicer že to, da ta, zaradi po svojem lastnem mnenju uspešnega razkrinkavanja rabot domačega kulturnega lobija spletna osebnost Financ leta 2003, ni prispevala še podobnega pamfleta, v katerem bi pometla pred lastnim akademskim pragom.
Da pa gre v prvi vrsti za psevdokomentatorski in psevdonovinarski izdelek, pa so nenazadnje spoznali tudi v uredništvu Financ, kjer so potrebovali le par dni, da so iz Mrkaićevega ideološkega umotvora za vsak slučaj raje odstranili link na spletne strani Ministsrtva za kulturo, na katere se ta junaško sklicuje, ko pokaže, kaj zmore, in se mrtvo hladno zlaže, da je bil kulturni program Metelkove mesta, še posebej pa mu gredo v nos karaoke v Tiffaniju, v letu 2004 nagrajen z 1,3 milijarde proračunskega denarja.
Kot prvo namreč sploh ne gre za spletne strani Ministrstva za kulturo, pač pa za spletne strani Uradnega lista, na katerih so objavljene proračunske postavke Proračuna Republike Slovenije za leto 2004, ki ga je Državni zbor na seji sprejel 20. decembra 2002. Kot drugo pa navedene 1,3 milijarde, s katerimi bi Mrkaić manipulativno reševal življenja domačih bolnikov na onkologiji, sploh ni subvencija za kulturni program, pač pa investicija v obnovo južnega dela Metelkove, kjer so prostori nacionalnih javnih zavodov, kot so denimo Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej in Moderna galerija, ki se te dni že bleščijo v novi podobi.
Tako pravzaprav sploh ni pomembno, na kateri ideološko preživeti strani se materialnih obetov v prihodnje nadeja ta psevdokolumnist in neoliberalni ekonomist Mićo Mrkaič. To nenazadnje dokazuje njegovo pisanje samo. Komentar kot najvišja novinarska zvrst pa naj bi vseeno le temeljil na povsem preverljivih dejstvih. Zaradi takšnih manipulativnih prijemov zavajanja domnevno inteligentnih bralcev edinega domačega poslovnega dnevnika in spodbujanja ideološkega sovraštva med viri kapitalske moči in bolj ali manj alternativno kulturno ponudbo Metelkove mesta pa ostaja dejstvo pravzaprav zgolj to, da se bo v lastni prav zaverovani psevdokolumnist Mičo Mrkaić v prihodnje le bolj težko sprehodil tako po Metelkovi kot po onkološkem inštitutu. Nenazadnje je na obeh lokacijah pravzaprav enaka verjetnost, da bo mu kdo odločno pljunil v ta njegov samovšečni obraz.
ODPOVED: Tudi današnji N-euromoment z novinarsko-ideološkimi zablodami psevdointelektualnega kolumnista M in M sem prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >> Re: Novinarsko-ideološke zablode psevdointelektualnega kolumnista M in M
leon [27/10/2004]
hja tudi na financah mu ni z rozicami postlano
http://www.finance-on.net/forums.php?mode=zoom&id=211208
odgovori >>