Še enega »škodljivca« se bodo, oziroma so se po nekaterih podatkih že, rešili Izraelci. Arafatova usoda je nareč še vedno zavita v meglo. Medtem ko ameriška tiskovna agencija Associated Press poroča, da je palestinski voditelj Jaser Arafat še vedno v globoki komi, je francoska tiskovna agencija AFP sporočila, da je Arafat že preminil. Slednja agencija se sklicuje na izjavo neimenovanega visokega palestinskega predstavnika. V Ramali naj bi še danes uradno sporočili, da je Arafat umrl, kar naj bi storili po zasedanju centralnega komiteja Arafatovega gibanja Fatah in izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije v rezidenci Mukata.

V taisti rezidenci v Ramali bodo Arafata po vsej verjetnosti tudi pokopali. Mukata Palestincem predstavlja simbol upora proti izraelski okupaciji, v bližnji prihodnosti naj bi postala zadnji Arafatov dom ter palestinsko svetišče. Čeprav si je Jaser želel, da bi bil pokopan v Jeruzalemu, se mu poslednja želja zaenkrat ne bo izpolnila, saj jo je Šaron odločno zavrnil.

Izraelska vlada je načelno odobrila pogreb v Ramali, državniško pogrebno slovesnost za palestinskega voditelja pa naj bi gostil Kairo. Sinoči je bila za muslimane pomembna noč in če je Arafat dejansko umrl v tem času, bo šel naravnost v nebesa. Noč »Lejletul-kadr« je namreč po Koranu noč, ki je vredna več kot tisoč mesecev. Na to noč so angeli predali sveto knjigo in to je noč odrešenja za vse muslimane, ko se angeli spustijo na zemljo in uslišijo vse molitve.

Na trdna tla pa sta stopila tudi ameriški minister za pravosodje John Ashcroft in minister za gospodarstvo Don Evans, ki sta novemu-staremu predsedniku Georgeu Bushu podala odstopni izjavi. Ashcroft je svoj odstop pojasnil z modro izjavo, da je prišel čas za »novo vodstvo in svež navdih« v ameriškem pravosodju. Njegov kolega Evans pa ni javno razgalil svojih razlogov za odstop. Ashcroftu, skrajnemu konservativcu, so očitali, da je v času njegovega ministrovanja vera igrala preveliko vlogo na pravosodnem ministrstvu. Kljub temu je v odstopnem pismu optimistično zapisal, da so dosegli cilj zagotoviti varnost Američanov pred kriminalom in terorizmom. Le kakšno varnost, se sprašujemo?

Za »varnost« pred še eno vrsto škodljivcev – teroristov, se borijo tudi na Nizozemskem. Policija je v Haagu sprožila obsežno protiteroristično operacijo, ki še vedno traja. Med akcijo so v nekem stanovanju poskušali aretirati osumljence, pri tem je odjeknila eksplozija, slišalo pa se je tudi streljanje. Ranjeni so bili trije možje v modrem, dva huje. V času operacije so oblasti zaprle tudi zračni prostor nad Haagom. Nadzor po mestu je totalno zaostren in spominja na ZDA po 11. septembru. Nekateri namigujejo, da je operacija povezana z umorom režiserja in publicista Thea van Gogha. Toda načelnik haaške policije Han Moraal tega ni želel potrditi. Režiserja, ki je v filmu »Submission« kritičen do islama, naj bi sredi ulice ustrelil nek 26-letni mladec z nizozemskim in maroškim državljanstvom.

ZDA ne bodo popuščale teroristom, tudi če ti ugrabijo uslužbence svetovne organizacije, kot se je to nedavno zgodilo v Afganistanu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Richard Armitage je dejal, da ZDA niso naklonjene pogajanjem o izpustitvi treh uslužbencev Združenih narodov. Pogajanja in sklepanje kompromisov z ugrabitelji po njegovem mnenju dajo zagon še drugim podobnim dejanjem. Pokomentiral je tudi odnos Amerike do Afganistana in dejal, da pri tem vprašanju ne gre za politiko. Za kaj pa gre, če ne za politiko? Najbrž le za vojaško vajo.

Vojaško vajo so Američani te dni izvajali skupaj z našimi vojaki. Pripadniki 18-ega bataljona za radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske so skupaj z desetimi pripadniki Nacionalne garde ameriške vojske iz Kolorada te dni izvajali šestdnevno štabno vajo »Jesen 2004«. Striček Sam je največ pozornosti posvetil poučevanju slovenskih vojakov v procesu vojaškega odločanja, potrebnega za sprejemanje pravočasnih in pravilnih odločitev med dejanskimi vojaškimi operacijami. Načini izvajanja funkcionalnih dolžnosti, ki so jih obravnavali na vaji, so primerni za civilne izredne razmere in za vojaške operacije.

V štabu LDS pa te dni pričakujejo Janševo pobudo za vstop v koalicijo. Novopečeni predsednik vlade, Janez Janša, je napovedal, da bo drugi največji parlamentarni stranki poslal pobudo za začetek pogajanj o vstopu v novo vlado. Od Ropove stranke pa odgovor pričakuje najkasneje do prihodnje srede. Po Janševem mnenju je pripravljenost LDS, da pristopi k pogajanjem, novost. Poudaril pa je, da v njegovi hiši nihče ne bo imel posebnega stastusa. LDS bodo tako imele težo, ki je sorazmerna dobljeni podpori na volitvah.

Novemu premieru je čestital tudi predsednik škofovske konference Franc Kramberger. Ob tem je izrazil upanje, da bo nova vlada imela več posluha do katoliške Cerkve. Poleg drugega laskanja in izrazov upanja je Kramberger poudaril cilje, za katere si prizadeva katoliška Cerkev v Sloveniji. Med slednjimi so uradno spoštovanje slehernega človeka, solidarnost z najšibkejšimi, demokratične svoboščine, zavzetost za narodni in kulturni obstoj, dobra etična vzgoja, potrebam primerno izobraževanje ter široka gmotna in duhovna blaginja. Kako bo novi vladi, ki naj bi po Janševi obljubi bila učinkovita, pravična, poštena in »oh in sploh«, uspelo vse to uresničiti, pa bomo na lastnih kožah lahko občutili sami.