Redko poročamo o srečnih koncih mirovnih misij Združenih narodov. Toda prav temu smo priča v Gvatemali, od koder se je ta po desetih letih nadzora mirovnega procesa umaknila. Pred tem je bila v Gvatemali 30 let državljanska vojna. Zato je predsednik Gvatemale Oskar Berger predstavniku generalnega sekretarja Združenih narodov Kieranu Prendergastu na ponosna prsa pritisnil najvišje državno odlikovanje.
Še kar nekaj časa pa bodo mirovne vojaške sile potrebne na Kosovu. Za ponovno rusko navzočnost in proti neodvisnosti se je tako danes zavzel srbski predsednik Boris Tadič na svojem prvem obisku v Moskvi. Rusi, ki so v dirki vojaških mirovnikov za Kosovo leta 1999 nenapovedano prispeli prvi in v dokaz zavarovali Prištinsko letališče, so se namreč leta 2003 zaradi pomanjkanja financ iz sil KFOR-ja umaknili. Po Tadičevem prepričanju pa bi lahko nekoliko prispevali k varnosti nealbanskih prebivalcev.
Nekoliko bolj varno naj bi bilo odslej v Španiji, kjer je policja priprla 17 domnevnih članov baskovske separatistične organizacije ETA. Toda tudi vse to ni na položaju obdržalo šefa policije v Gijonu na severu Španije, ki je letel zaradi skrivanja dokazov, s katerimi bi lahko morebiti preprečili teroristične napade 11. marca v Madridu. Drugače pa je pred sodišče v Madridu stopil tudi 16-letni Gabriel Montoya, ki je za plačilo iz severne Španije v Madrid dostavil del takrat uporabljenega eksploziva. Grozi mu osem let zapora.
Napadi na izraelske tarče pa le ne bodo povsem ponehali Izraelu. Tako je vsaj napovedalo oboroženo krilo Fataha Brigade mučenikov Al Aksa, ki je s tem zavrnilo poziv novega vodje Palestinske osvobodilne organizacije, in s tem tudi Fataha, Mahmuda Abasa k prekinitvi nasilja v času pred predsedniškimi volitvami 9. januarja. Abasa sicer, pod pogojem da vsaj do volitev vzpostavi enotno vodstvo, podpirata Hamas in Islamski džihad.
Volili pa so na petdesetem letnem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO. Na predsedniško mesto se je namesto Američana Douglasa Bereuterja zavihtel Francoz Pierre Lellouche. Tudi slovenska delegacija ni imela pripomb na stališče, da so prednostna naloga prihodnji odnosi med ZDA in Evropo.
So se pa v ministrstvu za zunanje zadeve odzvali na podtikanja, da je Slovenija med desetimi novimi članicami zveze NATO, ki v Irak ne želijo poslati svojih vojakov. Za prihodnost misije v Iraku je zaskrbljen vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, ameriški general James Jones. Stališče domovine pa zaenkrat ostaja, da pri obnovi in stabilizaciji Iraka sodelujemo s humanitarnimi projekti in z usposabljanjem tujih iraških varnostnih sil na območju tretjih držav, torej ne v Sloveniji in ne v Iraku.
Odpoved: Za Kroff je pogrnil Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>