Združene države Amerike se soočajo s konstantno varnostno grožnjo. Pustimo ob strani Bushe vehementne, paranoične izbruhe in sveta natolcevanja bin Ladnove al Kaide. Varnost ZDA namreč pridno ogrožajo kar njeni državljani, ki na potniška letala trmasto 'švercajo' pištole, nože, motorne žage - s čimer se verjetno najpogosteje soočajo v Teksasu - in druge bedarije.
Ameriška uprava za varnost v transportu, ki so jo ustanovili po enajstem septembru 2001, sporoča, da so samo v zadnjih dveh letih letališki varnostniki zaplenili 2150 pištol, 75 tisoč nožev za rezanje lepenke in – ne boste verjeli – še 4.7 milijona drugih nožev. Kot pravijo naši južni bratje: »Šta je mnogo, mnogo je.«
Med starejše potencialne teroriste spada neka devetinsedemdeset let stara bejba, ki je včeraj na letalo uspešno pretihotapila pištolo v svoji torbici. Kasneje se je sklicevala na sklerozo. Nimamo nobenih podatkov o njeni usodi in tako hudomušno ugibamo, da je ženska končala v Guantanamu z ostalimi teroristi. Veliko bolje jo je odnesel neki študent, ki je na letalo poskušal pretihotapiti celo škatlo nožev, saj naj bi s tem hotel opozoriti na pomanjkljivo varnost na letališčih. Sodnik je sprejel njegove dobre namene z razumevanjem in mu odredil zgolj kazen za prekršek. V nasprotnem primeru bi se lahko trmasti študent znašel za zapahi za deset let. Ah, 'šta je mnogo, mnogo je.'
Medtem ko se Američani ukvarjajo z lastnimi patrioti, preostali svet poskuša svoje razprtije zgladiti na bolj diplomatske načine. Južnokorejski zunanji minister s pomenljivim imenom Ban Ki – Moon poziva oblast svoje severne sosede, naj se vendarle vrne nazaj za pogajalsko mizo. Ki - Moon si prizadeva za obnovitev pogajanj še to leto, vendar pa Severnokorejci zaenkrat ne dvigajo telefona.
Pakistanski premier Šaukat Aziz se je v New Delhiju sestal z indijskim kolegom Manmohanom Singhom in po strastnem stisku rok zatrdil, da si Pakistan želi miru s svojo vzhodno sosedo. Debata se je seveda vrtela okoli sporne obmejne pokrajine Kašmir, obe strani pa sta se zavezali, da si bosta tudi v prihodnje prizadevali za mirno rešitev spora, ki bo zadovoljila obe strani. Pohvalno.
Dobro kaže tudi resoluciji o Iranu, ki jo je izsilila mednarodna skupnost, da bi svet razbremenila grožnje potencialnega razvoja jedrskega orožja te države. V kolikor se bo Teheran odpovedal svojemu programu bogatenja urana, mu bo – tako namiguje resolucija – oproščeno še marsikaj drugega, gospodarske sankcije pa umaknjene. Diplomatski kvazi kompromis bodo na jutrišnjem zasedanju »Mednarodne agencije za jedrsko energijo« najverjetneje podprle tudi Združene države Amerike.
Dobro vzdušje ob sprejemu resolucije je nekoliko pokvaril Iran, ki je že napovedal, da se nikoli ne bo v celoti odpovedal svojemu jedrskemu programu. Pripravljen je dati le zagotovila za uporabo te tehnologije v izključno miroljubne namene. Medtem ko mednarodna skupnost nejeverno zavija z očmi, dana zagotovila Irana podpirajo Kitajci, ki najbrž upajo, da bodo zgledu Teherana sledili tudi Severnokorejci.
Libijski simpatični diktator Moamer Gadafi je medtem razočaran, ker Libija ni iztržila dovolj v zameno za svojo odločitev, da se odpove razvoju kemičnega in jedrskega orožja. Oblast v Tripoliju pričakuje, da jo bo mednarodna skupnost bolj dobrodušno nagradila za njen prispevek k mednarodnemu miru. Gadafi je tako že dal na znanje, da v primeru, da Libija ne bo nagrajena, njenemu zgledu verjetno ne bodo sledile niti druge malopridne države. Tako je pač s temi diktatorji, ki mislijo, da se svet vrti predvsem okoli njih.
Vse več diplomatskih zapletov je tudi med Evropsko Unijo in Rusijo. V Haagu bo jutri potekalo srečanje med Putinom in novim šefom Evropske komisije, Josejem Manuelom Barossom. Na vrhu je pričakovati žgočo debato o spornih rezultatih predsedniških volitev v Ukrajini. Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko v Evropskem parlamentu že poziva oblast v Kijevu, naj ponovno preuči rezultate volitev, ki so na vladarski prestol znova postavili proruskega Viktorja Janukoviča.
Sporni predsednik Janukovič, ki ga razumljivo podpira oblast v Moskvi, nikakor ne misli popustiti pritiskom mednarodne skupnosti in domače opozicije, ki trenutno 'razgraja' na ulicah glavnega mesta Kijeva. V ospredje pozornosti je privlekel svojega obrambnega ministra Oleksandra Kuzmuka, ki tuli, da so volitve potekale v skladu z zakonom. General Oleksander svoje vojake poziva, naj ostanejo mirni in izpolnijo svojo nalogo spoštovanja ustavnega reda. Človek tako najbrž upa, da bo opozicijske protestnike, ki se ne želijo sestati z Janukovičem, z ulic sčasoma pregnal mraz.
ZDA in Velika Britanija ostajata črni ovci današnjega dne, ki ga je na široko zaznamovala svetovna diplomacija. Ciljamo seveda na Irak, kjer britanske in ameriške okupacijske sile nadaljujejo svojo ofenzivo, s katero naj bi v tako imenovanem sunitskem trikotniku pometle z uporniki in teroristi. Skratka 'šta je mnogo, mnogo je'.
Komentarji
komentiraj >>