Pred nekaj meseci so v Beogradu obnovili nekatere dvorane tamkajšnjih sodišč, ki so na pogled dajala vtis, da se srbsko pravosodje želi izkopati iz smernic, ki jih je za celotno državo pred dobrim desetletjem in pol začrtala tamkajšnja Akademija znanosti in umetnosti. Veselje premierja Koštunice, ki se je takrat lahko nadejal, da mu 'narodnih rešiteljev' ne bo več potrebno pošiljati v Haag, obenem pa bo lahko pred domačo javnostjo naredil vtis, da Srbijo spreminja v normalno državo, pa je danes dokončno ugasnilo.
Ameriški odposlanec za vprašanja vojnih zločinov Pierre Pichard Prosper je v sredo namreč povedal, da njegova država, ki ima sicer z vojnimi zločini zadnje čase kar veliko izkušenj, procesov proti vojnim zločincem na sodiščih v Srbiji ne bo več podpirala. Kaj drugega vrlim ameriškim pravičnikom tudi ni preostalo, saj Koštunica haaške fatalke Carle del Ponte nikakor ni uspel prepričati, da dela vse, kar je v njegovi moči, da bi zločince pripeljal pred sodišče.
Če je namreč srbsko pravosodje zmoglo toliko moči, da je izdalo naloge za aretacijo obtoženih generalov, pa izvršna oblast pod komando Koštunice odločitve sodišča ni spoštovala, tako da se obtoženci še naprej sprehajajo po Beogradu. Škoda je dvojna. Srbija zamuja priložnost, da bi postala normalna država, ki spoštuje svoja sodišča, haaški procesi pa bodo v Srbiji spet dobili videz protisrbske zarote.
Poslušate do protisrbskih zarot ravnodušen off program Radia Študent!
Evropski in ameriški poslovneži, ki imajo poslovne interese v Kongu ali Ruandi, si lahko spet manejo roke, saj bodo tamkajšnje vlade ponujale svoje surovine v zameno za orožje. Ruandska vlada je namreč napovedala, da bo v kratkem napadla Hutujske uporniške skupine na območju Demokratične republike Kongo. Po besedah ruandskega predsednika Paula Kegamea bi to morali storiti 'že včeraj in ne jutri', saj naj bi uporniki iz baz v Kongu napadali cilje v Ruandi. V DR Kongo se je sicer lani končala petletna državljanska vojna, v kateri je umrlo več kot tri miljone ljudi in ki se je začela leta 1998 po vpadu prav ruandske vojske v to državo.
Na robu državljanske vojne pa je tudi nam bližja Ukrajina, kjer se še vedno ne ve, kdo bo naslednji predsednik te nekdanje sovjetske republike. Tako je v Kijev na pomoč in v podporo uradnemu poražencu nedeljskih volitev prišel nekdanji voditelj poljskega gibanja za demokratizacijo Solidarnost in kasnejši predsednik Lech Walensa. Uradnega zmagovalca Janukoviča pa je medtem podprl ruski veliki brat Vladimir Putin in čestital Ukrajincem, da so na volitvah 'izbrali stabilnost'.
Na ulicah Kijeva pa se je zjutraj spet zbralo več deset tisoč protestnikov, ki podpirajo uradnega poraženca Juščenka, po ulicah glavnega mesta pa naj bi se pojala tudi skupina demonstrantov, ki podpirajo Janukoviča. Skupini naj bi se za sedaj še izogibali odprtemu spopadu. Poleg tega se je ukrajinska opozicija danes pritožila na vrhovno sodišče zaradi poneverb volilnih rezultatov, študentje, ki podpirajo Juščenka, pa so zasedli prvo nadstropje ukrajinskega ministrstva za izobraževanje.
Odprtemu srečanju pa se izogiba tudi izraelski premier Ariel Šaron. Le da ne gre za odprto srečanje z opozicijo, pač pa z britanskim zunanjim ministrom Jackom Strawom, ki bi rad naredil vtis, da vlada njenega veličanstva podpira Palestince v prizadevanju za izvedbo demokratičnih volitev. Kakorkoli že, ubogi Šaron, čigar vojska je danes spet s tankom udarila po Palestincih, se je tokrat uradno znašel pod udarom gripe, tako da se ne bo mogel sestati s Strawom.
Če bi se general-premier Šaron rad otresel Strawa, pa odposlance iz Evropske unije toliko raje vidijo palestinski uporniki iz vrst Hamasa, organizacije, ki je na ameriškem, od lanskega leta pa tudi evropskem seznamu prepovedanih terorističnih gibanj. Tako je v nekem intervjuju evropski predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana priznal, da se je s predstavniki Hamasa sestal pred nekaj meseci. Izraelskim predstavnikom so ob tem zagotovo šli lasje pokonci, toda politiki EU je potrebno tokrat dati prav. Še bolje bi bilo, če bi EU prekinila pogajanja s teroristi a la Šaron.
Kako pa kaj na oni strani luže, ki je še zmeraj čvrsto na strani vojaške diktature v Izraelu, naša ameriška dopisnica Lidija Poljaček.
.
/////////////////////////////////////////////////////////
Evropska unija, ki je bila v primerjavi z Ameriko do sedaj v odnosu do gensko spremenjenih organizmov še devica, si prizadeva, da bi države kot Avstrija, Nemčija, Luksemburg, Grčija in Francija umaknile prepoved omenjenih organizmov. To gre najverjetneje pripisati trgovinskemu sporu znotraj Svetovne trgovinske organizacije okoli te problematike, ki so ga sprožile ZDA, Argentina in Kanada. Slednje si seveda prizadevajo za prodor proizvodov iz omenjenih organizmov na evropska tržišča in tako poskušajo uveljavljati interese prehrambenih koncernov. Ali bodo evropske države pod pritiskom Evropske komisije počepnile, še ni znano, mi pa smo za komentar poprosili enega izmed avtorjev javnega pisma, ki poziva proti ukinitvi prepovedi gensko spremenjenih organizmov, Mitjo Sveteta.
/////////////////////////////////////////////////////////
ODPOVED: Današnji OFF je skrampal Bentivoljo.
Komentarji
komentiraj >>