Evropska civilna družba je v globoki duhovni krizi. In kadar je človek v duševni stiski, se – če se ga ne začne pribijati z alko-narkotičnimi sredstvi - obrne k transcendentalnemu. Vse svoje bistvo usmeri v empirično neobstoječo, a za njegovo srce tolažečo entiteto. K Bogu, na primer. Pri tej izbiri ga še dodatno spodbuja zemeljska božja institucija, Cerkev. In ker govorimo o Evropejcih, je na tem kontinentu magnet za ovčice katoliška Cerkev. Tokrat je svojo čredo vernikov opozorila na nedopustno vsebino bodoče evropske ustave, v kateri »njegovo božanstvo« ni omenjeno niti enkrat. Stisnilo se je pri srcih zvestih kristjanov in užalostili so se ob misli, da v osrednjem dokumentu njihove širše domovine ni omenjen pastir, njihov vodnik skozi življenje.
Zbrali so se torej verniki Evrope in prispevali svoje podpise na peticijo za omembo Boga in krščanskih vrednot v sveže spisani evropski ustavi. Milijon sto petdeset tisoč so jih zbrali, vrli kristjani iz vse Evrope. Poslali so jih odboru za peticije pri Evropskem parlamentu in se mu obenem še priporočili, naj v preambulo že spisane, a še ne ratificirane ustave vključijo božanske besede.
O eksplicitni omembi Boga in krščanskih korenin so ob sestavljanju ustavnega dokumenta že debatirali člani »Konvencije o prihodnosti Evrope«, a soglasja o njej niso dosegli. Tako so v preambuli omenili le »kulturno, versko in humanistično dediščino Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote«. Pri tem pač niso upoštevali transcendentalne resnice, ampak zgodovinsko, ki pravi, da korenine Evrope z vsemi temeljnimi vrednotami, pa tudi dosežki vred, sodijo v čas pred rojstvom krščanstva. Zgodovinska resnica pravi še, da so se napredek, razvoj in marsikatera vrednota sfižili prav tedaj, ko je Evropi vladala katoliška Cerkev.
Vrnimo se k peticiji evropskih posameznikov in 60-ih nevladnih organizacij, ki zahtevajo omembo Boga v ustavi: odbor za peticije jim je prijazno pojasnil, da sicer podpira njihov predlog, vendar nima pristojnosti vplivanja na spreminjanje besedila ustave, in jim svetoval, naj Boga omenijo v nacionalnih aktih, s katerimi bodo posamezne članice Unije ratificirale ustavo. Modro!
Evropska valuta nadaljuje s podiranjem rekordov v premagovanju dolarja. Danes je za en evro potrebno odšteti že 1,3 ameriškega dolarja. Dolar puši tudi na račun japonskega jena: ta je dosegel največjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem po januarju 2000, in sicer je bilo treba zjutraj za dolar odšteti 102,15 jena. Zakaj gre dolarju tako slabo, smo povprašali vodjo upravljanja z deviznimi rezervami pri Banki Slovenije, gospoda Roka Pivka:
//////////////////////////////////////////////////////////
Novopečeni evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel se je odpravil na svoj prvi uradni izlet v pomoči potrebne kraje. Najprej bo obiskal trenutno modni Sudan, da bi se, kot je povedal sam, na lastne oči prepričal, ali tamkaj res razsaja humanitarna katastrofa ali pa so vse skupaj le otrobi. Sestal se bo s predstavniki sudanskih oblasti in z evropskimi človekoljubnimi delavci v državi. Vsem skupaj namerava predavati o mednarodnem humanitarnem pravu in njegovem nepopisnem pomenu za vzpostavitev miru in stabilnosti v državi.
Na misijo posredovanja evropskega prava neevropskemu svetu je krenil še en evropski funkcionar, Javier Solana, ki je v Uniji pristojen za zunanjo in varnostno politiko. Obiskal je zasneženi Kijev, katerega ulice polnijo razjarjeni privrženci poraženega kandidata za predsednika Juščenka ter robokopske enote državne policije. Razglašenemu zmagovalcu Janukoviču tako danes ni uspelo priti do svoje pisarne, saj so mu njegovi nasprotniki preprečili vstop na sedež predsednika vlade. Ognjeviti opozicionarji so blokirali tudi druge vhode v vladne objekte. Janukoviču na pomoč je priskočil ruski predsednik Putin in mu poslal tisoč pripadnikov posebnih vojaških enot, ki so opremljeni z mitraljezi. Baje je z Janukovičevo goljufijo poraženi Juščenko za protiobrambo že oblikoval poveljniške centre, narodno gardo in varnostne agencije.
Pravkar pa smo izvedeli, da se namerava ukrajinski parlament jutri sestati na izrednem zasedanju in razpravljati o politični krizi v državi. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je medtem začel pogovore s poljskim kolegom Aleksandrom Kvašnijevskim, ki je danes pripotoval v Kijev. Kučma naj bi se sicer kmalu sestal tudi z opozicijskim kandidatom na nedeljskih predsedniških volitvah Viktorjem Juščenkom, ki noče priznati poraza. Po skupnem sestanku naj bi se Kučma in Juščenko udeležila okrogle mize, na kateri bodo sodelovali tudi Kvašnijevski, Solana, generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Kubiš in litovski predsednik Adamkus.
Pestro z nasiljem je še kar naprej tudi v Iraku, kjer se nadaljuje nasilje. Sinoči sta med kao-herojsko akcijo za padec Faludže umrla dva ameriška marinca, trije pa so si priborili nevarne rane. Ameriške enote, ki v Faludži že slab mesec skušajo likvidirati celotno paleto iraških upornikov, hodijo od hiše do hiše in iščejo nevarne elemente.
Neka islamska spletna stran je danes objavila sporočilo, v katerem so uporniki v Faludži napovedali preoblikovanje svojih sil ter obnovitev napadov na ameriške in iraške vojake. Predvsem obljubljajo, da bodo dali nepozabno lekcijo "tistim mudžahidom, ki so prodali Irak ".
Vodilni sunitski iraški politiki pa zahtevajo preložitev splošnih volitev, ki so kljub kolapsu ameriške herojske akcije še vedno napovedane za 30. januar 2005. Po besedah nekdanjega zunanjega ministra in člana »Iraškega narodnega sveta« Adnana Pačačija bi preložitev volitev za tri ali več mesecev marjonetnim politikom omogočila prepričati sunitske klerike in druge posameznike, ki so napovedali bojkot volitev, da si premislijo. Podobnega mnenja so predstavniki sedmih drugih sunitskih strank, ki hočejo zagotovila, da v novi vladi ne bodo marginalizirani. Zaradi napovedanega sunitskega bojkota je pomisleke glede izvedljivosti januarskih volitev izrazil tudi najvišji šiitski verski predstavnik v Libanonu, veliki ajatola Mohamed Husein Fadlala.
Na drugem večjem vojaškem žarišču našega sveta, v Palestini, se Arafatovi nasledniki dogovarjajo o novem vodstvu svojega preganjanega naroda. Šef Palestinske osvobodilne organizacije Abas je obljubil, da bodo v Fatahu v naslednjih dneh glasovali o kandidatu za palestinske predsedniške volitve 9. januarja 2005. S tem je Abas dobrodušno ugodil zahtevi mlajših članov Fataha, ki nasprotujejo njegovi kandidaturi in podpirajo zelo priljubljenega Marvana Bargutija, ki v Izraelu služi večkratno dosmrtno zaporno kazen. Slednji je svojim zaveznikom že sporočil, da namerava kljub prestajanju kazni v zaporu kandidirati na volitvah.
Kaj vse pa Palestincem trenutno povzroča od Boga izbrani narod, pa boste lahko izvedeli iz prve roke. Iz Hebrona se javlja naš palestinski dopisnik Hišam al Sarsour:
//////////////////////////////////////////////////////////
Preselimo se zdaj v nam bližje, a nič manj divje kraje. Na Hrvaškem se je končalo maratonsko zasedanje sabora, na katerem so poslanci razpravljali o zaupnici ministru za zunanje zadeve Miomirju Žužulu zaradi afere, v kateri je osumljen navzkrižja interesov in korupcije. Kako se je zadeva končala, bo povedal naš zagrebški dopisnik Milan Peh:
//////////////////////////////////////////////////////////
Srbske gospodarske kroge pa še kar pekli načrtovana prodaja nacionalnega ponosa – proizvajalke pijač "Knjaz Miloš" -, ki se bo še dodatno zavlekla. Več o knežjih zdrahah Dragan Novaković:
//////////////////////////////////////////////////////////
Na naši strani Balkana pa je naš ministrski predsednik v odhajanju, Tonček, prestal svojo zadnjo, okroglo stoto sejo v tej vlogi. Na njej je s svojimi ministri potrdil tri zakonske novele s področja davčne zakonodaje. Sprejeli so predloge sprememb in dopolnitev zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, davčnem postopku in davčni službi. Po besedah našega zaenkrat še prvega finančnika Mramorja so spremembe v vladi predlagali zaradi uskladitve zakonodaje z evropskimi direktivami. Izvajanje davčne zakonodaje brez predlaganih sprememb po evropskem vzoru bi namreč lahko v prihodnjem letu povzročilo hude težave. O omenjenih zakonskih novelah bodo morali po nujnem postopku odločati novi poslanci.
Odhajajoči Ropovi ministri bodo še eno leto, tudi če bodo po cele dneve poležavali po kavču in se z nogami brcali v rit, prejemali ministrske plače, ki povprečno znašajo okoli milijon tolarjev. Sicer ima sedem odhajajočih ministrov že nova delovna mesta, saj so ministrske stolčke zamenjali s poslanskimi. Gre za velikega poraženca Ropa, neuspešnega strankarskega Gabra, mladinca Lahovnika, prav nič zabavnega Pavliho, nekdanjega Evropejca Milana Cvikla ter vsestranskega ministra Gantarja. V predavalnice pa se bodo vrnili Mramor, Dimovski, Bohinc, Pogačnik in Grizold. Odhajajočo kulturnico Rihtarjevo čaka mesto kustosinje v celjskem muzeju, prvega zdravstvenika Kebra pa boli srce, saj nima ne kod ne kam – ne more se namreč vrniti na prejšnje mesto strokovnega direktorja Kliničnega centra.
Minister Kopač zatrjuje, da bo službo začel iskati šele decembra in da nima še nič dogovorjenega. Najbolj sveži minister Vajgl pa pravi, da bo ostal zaposlen na zunanjem ministrstvu. Vendar pa smo neuradno izvedeli, da naj bi že imel zagotovljeno službo v Uradu predsednika republike.
Imena novih ministrov, ki se bodo prihodnji teden zagovarjali pred večinsko naklonjenim parlamentom, poznate. Ne bi jih še enkrat omenjali, saj vam po kosilu ne bi želeli pokvariti prebave. Smo se pa sprehodili po ljubljanskih ulicah in mimoidoče povprašali, kaj si mislijo o Janševi vladi:
//////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>