Trstenke so slovenska oblika panovih piščali, glasbila sestavljenega iz cevk različne dolžine, ki so med seboj povezane tako, da je najdaljša na sredini ali ob strani. Pri igranju se jih prisloni na spodnjo ustnico in piha na robove piščali. Trstenke so pri nas izdelovali iz trstike, od tod tudi njihovo ime, čeprav so jim na Koroškem rekli tudi orglice, saj na zunaj spominjajo na orglice, ki jih kupimo v trgovini. Njihova izdelava sicer ni posebej zapletena, vseeno pa so jih ljudje večinoma kupovali na sejmih od posameznih izdelovalcev. Med njimi je bil tudi Franc Laporšek, ki je trstenke izdeloval še v 90-tih letih prejšnjega stoletja. Trstenke so bile znane predvsem na vzhodu Slovenije. Nekdaj so se z njimi igrali fantiči, bile so glasbilo pastirjev, kjer ni bilo pravih godcev, pa so z njimi igrali tudi za ples. Ponavadi so jih igrali po dva ali trije skupaj – eden je igral melodijo, ostala dva spremljavo – znane pa sta tudi kombinaciji trstenk in peresa, v okolici Ptuja pa trstenk in haloške žvegle.

Haloška žvegla je lesena prečna piščal, ki jo je od 18. stoletja naprej izdeloval rod Mercov iz Haloz in se razlikuje od podobnih piščali, na katere igrajo npr. v Avstriji, kjer jim po nemško pravijo Schwegel. Žvegle so Merci stružili iz lesa drobnih, nacepljenih sliv in konce piščali okroglasto zadebelili, da krhek les ni razpokal. Premer cevi haloške žvegle je vseskozi enak, medtem ko se pri bolj izpopolnjenih pihalih cev proti koncu širi, ker omogoča lažje igranje in intonacijo. Ta pri originalni haloški žvegli ni povsem samoumevna in jo neuki godci težje »ujamejo«. Merci so žvegle izdelovali v 9 velikostih, s čimer so spreminjali osnovni ton oz. uglasitev posameznega inštrumenta.

Obrt izdelovanja haloških žvegl se je prenašala samo v rodu Mercov, zato vsi inštrumenti prihajajo iz zahodnega dela Spodnjih Haloz, kjer so se Merci naselili v prvi pol. 18. stol. Verjetno so obliko žvegle povzeli po kateri izmed lesenih prečnih flavt, na katere so v njihovi okolici igrali že v srednjem veku. Merci so žvegle izdelovali v zimskem času na preprostih doma narejenih stružnicah in jih prodajali za dodatni zaslužek. Bili so tudi godci in so igrali še druga glasbila - Jurij Merc je bil v začetku 20. stol. celo vodja podlehniške pihalne godbe. Na žveglo so igrali največ doma, na veselicah in pri kmečkih opravilih, ne pa tudi na svatbah. Nanjo so znali nekoč igrati vsi kmečki fantje, v prvi polovici 20. stoletja pa je hitro odšla iz rabe, zato je tudi izdelovali niso več. Kasneje je nanjo kdaj pa kdaj zaigral Maks Herenc iz Podlehnika pri Ptuju, ki je sicer igral klarinet. Dolga leta sta igrala skupaj s Francem Laporškom v duetu trstenk in žvegle – trstenke so prevzele vodilno melodijo, žvegla pa je igrala spremljavo. Poslušali ju bomo na nedatiranem posnetku neznane ljudske viže, ki so ga posneli raziskovalci Glasbeno-narodopisnega inštituta.

Peter Kus