Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KR en OFF (2797 bralcev)
Četrtek, 2. 12. 2004
Anja



Ukrajina je še vedno med dvema ognjema: med Evropsko unijo in Rusijo. Evropski parlament je ukrajinske oblasti pozval, naj razveljavijo drugi krog predsedniških volitev, ki je potekal sedaj že slavnega 21-ega novembra. Evropa se prav tako zavezema za izvedbo ponovnih in seveda nespornih volitev. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je ukrajinskemu predsedniku Leonidu Kučmi potarnal, da je zaskrbljen zaradi teženj po razdelitvi Ukrajine in seveda podpira sedanje oblasti pri umirjnaju razmer. Izhoda iz krize pa razdvojeni državi po Putinovem mnenju ne moreta določiti niti Unija, niti velika Rusija, temveč bo odločilna volja ukrajinskega naroda. Sprenevedanju ni ne konca ne kraja.

Dan po tem, ko je izraelski premier Ariel Šaron odslovil svojo glavno koalicijsko partnerico, stranko Šinui, je možakar sporočil, da želi v koaliciji videti laburiste in verske stranke. Super kombinacija, ni kaj.

Medtem palestinska volilna komisija sporoča, da se bo za položaj predsednika palestinskih oblasti na volitvah 9. januarja potegovalo deset kandidatov, od tega sedem neodvisnih. Za Arafatov stolček se bodo med drugim potegovali kandidat gibanja Fatah Mahmud Abas, eden od voditeljev intifade Marvan Barguti, ki prestaja zaporno kazen v Izraelu, kandidat Demokratične fronte za osvoboditev Palestine Tajsir Haled in kandidat ljudske stranke Basam al Salhi.

Vsi pa ne verjamejo v verodostojnost prihajajočih volitev. Hamasovem pozivu na njihov bojkot se je pridružilo tudi skrajno palestinsko gibanje Islamski džihad.

Iz “Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije”, ali po domače iz Haaga, prihaja naslednja novica. Iz zapora bo izpuščen bosanski Hrvat Maria Čerkeza, ki je bil leta 2001 obsojen na 15 let zapora. Mario naj bi med leti 1992 in 1994 v dolini Lašve storil marskikakšen vojni zločin, izpiščen pa bo, ker pritožbeni senat meni, da je potrebno obsodbo spremeniti. Kako spremeniti, ni znano.

Z velikom veseljem vas obveščamo, da se jutri uradno začne veseli december, ki bo tokrat na ljubljanskih ulicah trajal dlje kot ponavadi, in sicer vse do osmega januarja. Gospa Simšičeva je ugotovila, da v blagajne glavnega mesta priteče več denarja, če božično-novoletno nakupovalno evforijo malo raztegne.


Komentarji
komentiraj >>