Dan človekovih pravic, ki so ga Združeni narodi obeležili na današnji datum, kot po čudežu sovpada z nekim – za človekove pravice ravno tako oziroma še bolj pomenljivim dogodkom. Natanko pred desetimi leti si je namreč ruska vojska prvič v novejši zgodovini privoščila vpad v Čečenijo. Krvavo haranje tedaj ni obrodilo niti vojaških sadov, saj so se Rusi ob velikih izgubah morali umakniti iz te republike, ki je raglasila svojo neodvisnost malo kasneje kot Slovenija. Naša prijateljska država Rusija pa ni vrgla puške v koruzo in je pod vrlim Putinom leta 1999 nadaljevala svoj pohod nad čečensko ljudstvo. Ruskih vojakov naj bi v Čečeniji padlo okoli 25ooo, medtem ko točno število ubitih Čečenov ni znano, ocenjuje pa se, da je umrlo okoli 80 tisoč civilistov, od tega pa kar 40 odstotkov otrok.
Vzroke za prvo čečensko vojno nam je pomagal osvetliti Delov novinar Branko Soban.
//////////////////////////////////////////////////
Do sedaj povedanega se velja spomniti ob raznih proslavah in okroglih mizah, ki jih bodo ob današnjem dnevu človekovih pravic organizirale razne institucije Evropske unije. Ta se je - recimo – še vedno pripravljena sporeči z ruskimi medvedi glede ukrajinskih volitev, medtem ko evro-ruskih odnosov ni pripravljena omadeževati s tako nepomembnimi stvarmi, kot so mrtvi Čečeni. Rusija namreč še vedno pokriva 20 odstotkov evropskih potreb po nafti in 30 odstotkov potreb po zemeljskem plinu.
Ruski obrambni minister Ivanov je v svojem nagovoru vojaškim atašejem, ki se mudijo v njegovi domovini povedal, da Rusija ne izključuje preventivnih napadov na teroriste po svetu. Na koga je ob omembi teroristov mislil, ni znano, je pa to bolj ali manj vseeno, saj se pojem terorizem uporablja že za vse upornike širom sveta, ne glede na to, kakšni so njihovi cilji. Zadostuje seveda že to, da se upirajo. Ivanov se seveda ni mogel izogniti temu, da je precedens za tovrstne napade ustvarilo ameriško posredovanje v Iraku.
Izjavo ruskega obrambnega ministra je za nas komentiral Branko Soban.
//////////////////////////////////////////////////
Posredovanje v Iraku ni le uveljavilo koncepta preventivnih napadov, pač pa je tudi dokončno podrlo nekatere koncepte svetovne ureditve, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Tako so nekdanji sovražniki in sedaj veliki ameriški prijatelji Japonci – oziroma njihova vlada - obelodanili, da njihova vojska ne bo več igrala vloge pacifističnega hipija, ki smo je bili vajeni. Tako so se v deželi samurajev odločili, da bodo igrale njihove oborožene sile večjo vlogo v tako imenovanih 'mirovnih misijah', kar sicer počnejo že debelo leto v Iraku. Japonski ministrski predsednik je sicer svojim oboroženim silam v tej bližnjevzhodni situaciji podaljšal mandat že pred dnevi.
Izraelski laburisti pod vodstvom Šimona Peresa bodo kot kaže spet pristali v izraelski vladi narodne enotnosti. Na referendumu vladajoče stranke Likud, iz katere prihaja tudi izraelski premier Ariel Šaron, je bil namreč z 62 odstotno večino potrjen premierov predlog o začetku pogajanj med Likudom in laburisti. Slednji se o vstopu v vlado sicer še niso dokončno odločili, o tem, kakšna bodo njihova pogajalska izhodišča in ali bodo - tako kot naš dragi Desus – podprli desnico v parlamentu, pa bodo razpravljali jutri zvečer. Palestinci so se na Šaronovo povabilo laburistom v vlado odzvali s pozivom k ponovnemu zagonu mirovnih pogajanj, več o tem pa boste lahko slišali na Radiu Študent prihodnji teden, ko bo na sporedu intervju Gite Zadnikar s palestinskim ministrom, pristojnim za pogajanje z Izraelom – Sajebom Erekatom.
Na ganskih predsedniških volitvah je dosedanji predsednik John Agyekum Kufuor zmagal z 52-imi odstotki glasov, njegov tekmec John Evans Atta Mills iz Narodnega demokratičnega kongresa pa jih je zbral 44 odstotkov in še nekaj drobiža. Osrednja volilna komisija je že zavrnila zahtevo Narodnega demokratičnega kongresa po ponovnem štetju glasov.
Iraška volilna komisija je podaljšala rok za vložitev kandidatnih list za iraške volitve do 15-ega decembra, za kar naj bi se odločila po prošnji večjega števila tamkajšnjih strank. To naj ne bi vplivalo na datum izvedbe volitev, ki ostaja 30. januar. Sicer je danes v mirnem in svobodnem povojnem Iraku spet odjeknila eksplozija, ki je ranila tri osvobojene Iračane. Ameriška vojska pa je sporočila, da je – leto in pol po koncu večjih vojaških operacij v tej državi – izgubila tisoč in tretjega vojaka. Ubitih civilistov pa tako ali tako nihče ne šteje več.
Veliki zmagovalec ameriških predsedniških volitev, George Bush, je končal s prestrukturiranjem svojega kabineta, katerega mandat se začne v januarju prihodnje leto. Bilanca prestrukturiranja je drugačna od napovedi optimistov, ki so sklepali, da bo Bush odpustil Donalda Rumsfelda zaradi vse bolj negotovega položaja v Iraku. Tako bi verjetno večjo težo v kabinetu dobili malce bolj pomirljivi toni Collina Powela, ki pa se je od svojega položaja poslovil in prepustil svojo poltrono Condolizzi Rice. Bush se je med drugim odločil obdržati tudi površnega, a zato toliko bolj ubogljivega financ-ministra Tonya Snowa, ki je med drugim pomagal pri lajšanju davčnih bremen za najbogatejše Američane. Od skupno petnajstih ministrov jih je Bush zamenjal devet.
OFF POROČILO
Preambula Resolucije Združenih narodov »217 A skozi tri« pravi takole:
-Ker pomeni priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vseh članov človeške družbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu;
-ker sta zanikanje in teptanje človekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobode govora in verovanja in v katerem ne bi živeli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvišje prizadevanje človeštva;
-ker je nujno potrebno, da se pravice človeka zavarujejo z močjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje;
-ker je nujno potrebno pospeševati razvoj prijateljskih odnosov med narodi;
-ker so se vse države članice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Združenimi narodi, pospeševale splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, GENERALNA SKUPŠČINA razglaša SPLOŠNO DEKLARACIJO ČOVEKOVIH PRAVIC.
Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah je bila sprejeta pred točno 56-imi leti. Ob gradnji stavbe Združenih narodov v New Yorku je bila deklaracija vzidana v njene temelje, s čimer je bila simbolično poudarjena vloga in poslanstvo Združenih narodov pri zavzemanju za uveljavljanje in promocijo človekovih pravic.
56 let kasneje nas razceplja vprašanje: ali se v dobrega pol stoletja nismo naučili »ama ništa« ali pa je bila deklaracija v temelju newyorške palače dobesedno zabetonirana in pozabljena??? Pri reševanju dileme nam je pomagala generalna sekretarka slovenske sekcije organizacije Amnesty International, gospa Nataša Posel.
///////////////////////////////////////////////////
Ob dnevu človekovih pravic pa je bila na Pravni fakulteti organizirana debata o humanitarni krizi v sudanskem Darfurju - trenutno najbolj kritičnem negatorju opevane, a impotentne deklaracije Zdrušenih NEROD.
///////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>