Nedelja, 12. 12. 2004
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule: ko VIOLINA »groova« - 2. del
*Z današnjo oddajo bomo sklenili temo, ki smo jo načeli prejšnjo nedeljo. Posvetili se bomo še dvema slovenskima pokrajinama, kjer se je v ljudski glasbi najdlje ohranila violina, preko tega pa bomo zaključili z analizami načinov igranja, ki ustvarjajo glasbeni »groove«.
Da se bodo možganske vijuge lažje uglasile na besedno analizo izvajalskih praks, najprej prisluhnimo glasbenemu primeru prekmurske violinske igre. Zavrteli vam bomo posnetek z Druge godbe 1986, kjer je nastopila Beltinška oziroma Kociprova banda. Beltinčani so se predstavili v zasedbi cimbal, žvegle, krave (tj. malega basa) in gosli, na katere je godel Janči Kociper. Občinstvu Križank so zaigrali Mrzolin in komad Gospod gospa.
Zvesti poslušalci ste morda slišali razliko v lokovanju prekmurskega violinista od Istrana, ki nas je zabaval prejšnji teden. Janči Kociper lok uporablja skorajda kot tolkalo. Na posnetku je bilo slišati veliko poudarjenih raskavih tonov, ki jih je dosegel s sunkovitim vračanjem na žabico (kot se reče spodnjemu stičnemu delu loka), kar je precej drugačna tehnika od tiste, ki smo jo omenjali ob istrskem igranju. Načini proizvajanja glasbe so poleg repertoarja in instrumentarija pač področje, kjer se pokaže raznolikost znotraj ljudske glasbe. Načini igranja na violino so različni, lokovanjem pa moramo ob tem posvetiti nekako največ pozornosti, saj je lok tisti krivec, ki muziki priskrbi ritem in dinamiko. Dve komponenti, ki sta potrebni, da se telo zmiga na plesišče, torej.
Če smo se do sedaj mudili ob istrskem in prekmurskem goslanju, slika dokumentirane violinske igre nikakor ne more biti popolna, če se ne posvetimo še Reziji.
Rezijani veljajo s svojim specifičnim glasbenim stilom za ohranjevalce najstareših glasbenih vplivov tod okoli. Pri njih sta sinonim za instrumentalno glasbo še vedno le citira (se pravi violina) in búnkula (mali bas). Način drže citire je starejši kot drugod, kar se kaže v tem, da glasbila ne drže pod brado, pač pa si ga prislonijo na prsi. Lok držijo malo nad žabico, uporabljajo pa ga le zgornjo tretjino. Citiravci svoje igranje vedno zaključijo s cvakom, kot imenujejo poteg po spodnjih dveh strunah, pred tem pa se nekateri še vedno odločijo za cvik, kar je glissando po e-struni navzgor. Da med igranjem, ki ga spremlja bordun, plesalci ne bi padli iz ritma, glasbeniki pa ne izgubili dinamičnosti, citiravec v četrtinkah udarja z nogo ob tla.
Prišli smo do zaključka dvodelne oddaje, v kateri smo vam postregli s kar nekaj recepti, kako iz violine potegniti židano esenco. Znanje o tem se je pač po prihodu harmonike v 19. stoletju zreduciralo na redke posameznike (nekatere smo vam predstavljali v glasbenih primerih). Kateri so tisti načini igranja na instrument, ki pomagajo, da glasba »zagroova«, nas bo prej kot katerakoli glasbena šola naučila ljudska glasba. Leta in leta se je vrtela po plesnem podu.
Poslušali ste Godce iz Rezije, ki so nastopili na Drugi godbi leta 1987. Pela in godla po citiri sta Silvio Buttolo »Pala« in Elio Micelli »Klit«.
Oddajo je pripravila Zala Pezdir
Komentarji
komentiraj >>