Dobro jutro dragi OFFropejci. Tudi v tem »kao« novem letu vas bomo ob četrtkih zjturaj do nadaljnega zbujali s kratkim tedenskim pregledom dogajanja iz naše ljube Evropske vasi. Pa poglejmo, kaj se nam napoveduje v letu gospodovem 2005.
Zdi se, da se Slovenci nekako še nismo prebudili iz evropske evforije in še nismo dojeli, kaj pravzaprav prinaša članstvo v tako ekskluzivni družbici, kot je Evropska unija. Od letošnjega leta pa bomo počasi začeli čutiti, kaj pomeni biti državljan EU-ja. Če smo še nekaj mesecev po vstopu v unijo imeli občutek, da z nami ravnajo dokaj uvidevno, pa se že nekaj časa zdi, da je prišel čas, da se začnemo obnašati kot del družine. Saj veste, tudi v Evropi drži stara modrost: »Svakog gosta tri dana dosta.« Dovolj je torej gostije, zdaj gremo na delo.
Slovensko diplomacijo tako čakajo novi veliki izzivi. Delati bo treba, še posebej v prihodnjih dveh letih! Janša je že sedaj opozoril, da bo imela vlada veliko opravka z evropskimi zadevami, sredstev pa ne bo bistveno več. Torej lahko pričakujemo, da bomo zaradi tega na slabšem doma, ker se bodo politiki preveč mudili z izgradnjo slovenskega statusa v širši evropski domovini. V nagovoru na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju je med nalogami izpostavil slovensko predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in priprave na predsedovanje Evropski uniji. Predsedovanje Slovenije Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi bo po Janševih besedah potekalo v najbolj neugodnih razmerah. Toda Janša računa na tisto: kar te ne ubije, te naredi močnejšega.
Delati in učiti se. Ja, kaj ste mislili dragi moji, da demokracija pride sama po sebi? Ne, ne. Treba se je potruditi, si jo s krvavim potom prislužiti, jo potem vzgajati in paziti na njo kot na punčico svojega očesa! In to bomo v letošnjem letu še kako prakticirali! Modri možje iz Sveta Evrope v sodelovanju z Evropsko unijo in nekaterimi drugimi mednarodnimi organizacijami so namreč leto 2005 razglasili za evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje. "Demokracije se je treba učiti in jo živeti vsak dan!" je torej geslo leta, v katerega smo že pošteno zakorakali.
Več dela bo tudi s stabilizacijo evra. V prvih dneh novega leta namreč ne kaže preveč dobro evropski enotni valuti. Evro vztrajno pada. V ponedeljek je referenčni tečaj evra bil pri 1,3507 dolarja, kar je bilo za 0,0114 manj kot v petek, že v torek pa je evro padel za še 0,0142. Upajmo, da bo tudi pri tem šlo po principu – slab začetek, dober konec.
Kljub negotovi prihodnosti pa je po rezultatih najnovejše Eurobarometrove redne polletne javnomnenjske raziskave o življenju v EU več kot polovica državljanov Evropske unije zadovoljnih s članstvom. Da članstvo za državo ni ne dobra ne slaba stvar, je prepričanih 28 odstotkov evropskih državljanov, le 13 odstotkov pa še naprej ni zadovoljno s prebivanjem v Evropski uniji kot taki. Anketa med državljani Unije je bila izvedena med 2. oktobrom in 8. novembrom 2004 na vzorcu približno 29.000 ljudi v 25 članicah EU, štirih kandidatkah ter na Severnem Cipru.
Znotraj Evropske unije obstaja še ena kvaziunija – Evroskupina. Gre za skupino, ki jo sestavljajo ministri držav Evropske unije, ki so uvedle evro. Z začetkom leta je tudi ta družinica dobila predsednika. Prvi položaj, ki ga predvideva evropska ustavna pogodba, prevzema luksemburški premier in finančni minister Jean-Claude Juncker. Juncker bo torej prvi »Gospod Evro«. Institut predsednika evrospkupine bodo članice uvedle še pred uveljavitvijo ustavne pogodbe. S tem bodo v prvi vrsti poskušale predvsem zagotoviti enoten glas oziroma predstavništvo v eni osebi.
Ne glede na to, da se Evropska unija pripravlja, da v letu 2005 zažene lizbonsko strategijo in končno doreče sedemletni finančni načrt, ki bo začel veljati čez dve leti, bosta še naprej verjetno bolj odmevali dve drugi temi - evropska ustava in turško vstopanje v EU. Letos bo namreč izvedena glavnina referendumov o ustavni pogodbi EU, jesen pa bo prinesla obljubljeni začetek pristopnih pogajanj s Turčijo. Obe temi sta že sprožili glasne javne razprave po vsej Evropi in širše.
S prvim januarjem se je tudi v prenovljeni družini nekaj stvari zamenjalo. Vodenje mogočne družine je za pol leta prevzel Luksemburg. Ta ustanovna članica je na čelu unije že enajstič. Na vrh prioritetne liste si je Luksemburg med drugim postavil dogovor o vnovičnem zagonu lizbonske strategije, načrta za dvig konkurenčnosti EU v svetovnem merilu. Seveda pa je med nalogami tudi nadaljevanje širitvenega procesa, saj bo EU predvidoma 17. marca začela pristopna pogajanja s Hrvaško. Toda le v primeru, če bo slovenska južna soseda izkazala polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Med prioritetami Evropske unije je tudi letos ustvarjanje imidža v svetovni luči. Po napovedih Luksemburga bodo tako posebne pozornosti deležne mednarodnopolitične razmere in krepitev strateških vezi z največjimi partnericami po svetu. Brez pretiranega ugibanja, lahko takoj sklenemo, da sta med temi vsekakor Rusija in ZDA. S slednjo naj bi se Evropska unija tudi prvič po letu 2001 sestala na vrhunskem zasedanju v polni sestavi. Ameriškega predsednika, ko bo predvidoma 22. februarja obiskal Bruselj, naj bi prišli pozdraviti kar voditelji vseh 25-ih držav članic. Tudi naš Rupel najbrž ne bo zamudil priložnosti, da se ponovno sestane s svojim somišljenikom.
Proti koncu lanskega leta se je v jugovzhodni Aziji zgodila tragedija s cunamiji, ki je svoje posledice privlekla tudi v leto 2005. Na izrednem vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije v Džakarti o razmerah po uničujočem potresu in cunamijih bosta Evropsko unijo zastopala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in novopečeni predsedujoči EU, luksemburški premier Jean Claude Juncker. Naravna katastrofa je povzročila val nekakšne solidarnosti in humanitarizma, hkrati pa pripravila evropske gospode, da premislijo o naravnih nesrečah, ki bi znale ogrožati Evropsko unijo. Tudi sveta Evropa - ne glede na njeno vsesplošno odličnost - ni obvarovana pred višjo silo.
Iz Bruslja so sporočili, da celotna evropska pomoč žrtvam potresa in cunamijev ta čas znaša več kot 240 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki jih je doslej za pomoč namenila Evropska komisija, in sredstva posameznih članic. Solidarnost s prizadetimi azijskimi državami so članice izkazale tudi z včerajšnjim triminutnim opoldanskim molkom in celodnevnim spustom zastave na pol droga. Tudi Slovenija se je »kao« pridružila pozivu luksemburškega predsedstva Evropske unije in s triminutnim molkom počastila spomin na več kot 145.000 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi kar nekaj turistov iz evropskih držav.
Komentarji
komentiraj >>