Praznični čas za nekatere še ni minil. Pravoslavci na primer še niso vstopili v novo leto, božič bodo dočakali šele nocoj, novo leto pa čez en teden. Torej, vsi, ki imate božič še posebej radi, imate priložnost, da ga podoživite. Še enkrat se lahko vdate nakupovalni mrzlici in veselo odidete na polnočnice.
Po tradiciji se ob pravoslavnem božiču verniki zberejo v družinskem krogu in z zažiganjem badnjaka, hrastovega polena, ter polnočnicami v pravoslavnih cerkvah počastijo Kristusovo rojstvo. Nič kaj presenetljivo drugače torej.
Če površno gledamo na razlike med pravoslavno in rimokatoliško Cerkvijo, nam najprej pade v oči ravno razlika v koledarju. Obstajajo pa tudi druge, kot so na primer, da pravoslavci priznavajo samo prvih sedem koncilov, da v pravoslavni Cerkvi ni osebe, ki bi imela poseben položaj, kot ga ima papež v katoliški. Po njihovem prepričanju Sveti duh izhaja iz Očeta, ne verujejo pa niti v dogmo o brezmadežnem spočetju Marije. Celibat ni obvezen in duhovniki so lahko poročeni, vendar se smejo poročiti samo pred posvetitvijo. Ko si enkrat »not«, pa nič več.
V Sloveniji je po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 2,3 odstotka pravoslavcev, med katerimi je daleč največ Srbov, je pa tudi nekaj Makedoncev in Slovencev, ki se imajo za pripadnike te verske skupnosti.
V Be-Ha entiteti Republiki Srbski je januar pravi praznični mesec. Tamkajšnje notranje ministrstvo je na osnovi zakona o praznikih določilo, da se v januarju praznujejo naslednji dnevi: mednarodno novo leto - dva dni, pravoslavni božič - tri dni, Dan Republike - en dan, srbsko novo leto – dva dni, Gospodovo razglašenje - en dan in praznik Svetega Save - en dan. Skupaj torej kar deset prostih dni za državne organe, podjetja in druge organizacije.
Vernemu poslušalcu Radia Študent čestitamo praznike!
Od praznika do še enega praznika. Katoliška Cerkev na današnji dan slavi tako imenovano »Gospodovo razglašenje«. Praznik se je med ljudmi bolje prijel kot praznik svetih treh kraljev. Sveto pismo omenja obisk modrih, ki so sledili zvezdi, našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili in ga obdarovali z zlatom, kadilom in miro. Od kod torej vse tisto ameriško preseravanje z božičkom, če pa so darove prinesli šele sveti trije kralji Gašper, Miha in Boltežar?! Pri nas se je prijela obratna navada. Trije kralji, ki obiščejo hišo, pobirajo denar in dobrote, namesto da bi jih prinašali. V zameno pa zapojejo pesem ali dve in na vhodna vrata napišejo začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta ter nam zaželijo srečo. Potem pa spokajo.
V Sloveniji poleg omenjenih verskih skupnosti obstaja še kopica drugih. Med njimi tudi 140 pripadnikov judovske skupnosti in okoli 400 oseb, ki se opredeljujejo kot judje. Do teh naj Slovenci ne bi bili preveč tolerantni. State Department namreč v svoje zadnje poročilo o antisemitizmu v svetu vključuje tudi Slovenijo. Čeprav razen oktobrske oskrunitve judovskega družinskega groba v Sloveniji ni bilo večjih zunanjih izpadov antisemitizma, naj bi bili Slovenci do judov po tihem negativno naravnani. Člani judovske skupnosti naj bi namreč State Departmentu potožili o širjenju predsodkov, neznanja in lažnih stereotipov v slovenski družbi, ki pa se izražajo predvsem v zasebnih komentarjih Slovencev.
Čeprav univerzalno sprejete definicije antisemitizma ni, obstaja splošno razumevanje tega pojava. State Department ga definira kot sovraštvo proti judom kot posameznikom in skupini zaradi njihove verske ali etnične pripadnosti. Opozarja pa na to, da je potrebno ločiti med kritiko politike in dejavnosti države Izrael in antisemitizmom. Torej nekako takole: za politiko države Izrael ne smemo kriviti samo judovskega naroda, ker je izvolil trenutno vladajočo beštijo, ampak tudi ameriško politiko, ki daje potuho le-tej.
Zatiranje, ki ga na domačih tleh doživljajo Palestinci, vsak dan poraja novega antisemitista. Izraelski vojaki so na območju Gaze ustrelili Palestinca, ki naj bi vdrl v naselje Guš Katif, napadel patruljo in odvrgel več ročnih granat. Po streljanju so izraelski vojaki odkrili truplo Palestinca, pri katerem so našli tudi eksploziv. Po poročanju ameriške tiskovne agencije je Hamas potrdil, da je bil ubiti Palestinec njihov član.
V sosednjem Iraku pa tečejo priprave na volitve, ki bodo 30. januarja. Volilno pravico bo lahko uveljavljalo le okoli 14 milijonov od približno 23 milijonov iraških duš. Poleg tega pa ima volilno pravico še okoli milijon Iračanov, starejših od 18 let, ki živijo v tujini.
V Bagdadu pa so včeraj našli umorjenega vodjo iraške Komunistične stranke Hadija Saleha. Truplo z zavezanimi očmi in rokami so našli v hiši umorjenega komunista. Sodeč po stanju, v katerem so tovariša našli, je bil zadavljen. Saleh je imel dvojno – iraško in švedsko - državljanstvo. Pri iraški Komunistični stranki, ki je po padcu režima Sadama Huseina znova vzniknila iz ilegale, je skrbel za zunanje zadeve. Stranka je za umor vodje obtožila »teroriste in privržence« Huseinovega režima. Pozabljajo pa, da je še posebej goreča sovražnica komunistov ravno Amerika.
Ameriška administracija se je odločila, da bo popolnoma prepovedala vse protipehotne in protioklepne mine, ki jih detektorji kovin ne zaznajo. Odločitev so sprejeli za zaščito in pomoč odstranjevalcem min ... za zaščito svojih vojakov, ki jih je itak vse manj, koga »briga« za nedolžne civiliste. ZDA sicer niso podpisale Ottawske konvencije o popolni prepovedi protipehotnih min in so zato deležne številnih kritik. Toda ameriška vojska se minam noče odpovedati, ker so po mnenju ameriških generalov potrebne za zaščito vojaških oporišč v tujini.
Američani so do nosu in čez vpleteni v iraško krizo, ki ji zaenkrat še ni videti konca. O tem in o ostalih dogodkih, povezanih z ZDA, poroča naša ameriška dopisnica Lidija Poljaček:
/////////////////////////////////////////////////////////
V indonezijski prestolnici Džakarta pa je potekalo srečanje voditeljev več kot 20-ih držav in predstavnikov mednarodnih organizacij. Pogovarjali so se o usklajevanju humanitarnih prizadevanj za pomoč žrtvam katastrofalnega potresa in cunamijev. Ob koncu so sprejeli deklaracijo, da bodo skupaj pomagali prizadetim regijam in vzpostavili sistem zgodnjega opozarjanja pred uničevalnimi valovi. Napovedujejo, da bi obnova prizadetih območij lahko trajala desetletje.
Kljub neštetim žrtvam v jugozahodni Aziji pa je na Kitajskem na svet privekal še en Zemljan, kar pomeni, da država zdaj šteje 1,3 milijarde prebivalcev oziroma še kakšnega več. Pred desetletjem jih je zabeležila sto milijonov manj. Čeprav je v teh desetih letih beležila počasnejšo rast prebivalstva, kitajska Vlada politike enega otroka na par še ne namerava spremeniti.
Komentarji
komentiraj >>