Kot kaže, bomo Slovenci poleg še ene domovine dobili še eno ustavo. Naša vlada je že sprejela predlog zakona o ratifikaciji evropske ustave. To je tisti dokument, ki so ga spisali pod modrim vodstvom staroste velikih Evropejcev, “Žiskarda Destena”, potem pa se v zvezi s strinjanjem o njegovem besedilu in delitvi moči, spusščali v brezkončne in brezsmiselne debate, ki so služile le vzajemnemu “podjebavanju” im kazanju mišic. Potem so junija lani ugotovili, da imajo dovolj zasedanj, ker bi šli raje na počitnice, pa so glede ustave vsi dosegli konsenz. Deset članic Unije, v glavnem tiste, ki so njen del že zelo dolgo, so se za mnenje o evropski ustavi odločile povprašati svoje državljane, preostale pa so se v strahu pred evroskepticizmom evro-državljanov, ki jim verjetno postaja vse bolj jasno, da Evropa ni sen, ampak zbirokratizirana mora, ustavo odločile potrditi kar v parlamentu.
Slovenski parlament bo o evropski ustavi debatiral takrat, ko bo prišel na dnevni red, o njeni ratifikaciji pa seveda ni dvoma. Izmed celotne ekipe petindvajseterice sta ustavno pogodobo doslej blagoslovili Litva in Madžarska, in sicer po parlamentarni poti. Prvi referendum v zvezi z njo pa se konec februarja obeta v Španiji. Če bodo obsežni dokument, ki uzakonja uniformnost, potrdile vse članice, bo v veljavo stopil prvega novembra 2006. Plana B za primer, da dokument ne bo vsesplošno potrjen, evropski modreci niso predvideli. Očitno so prepričani, da si vsak lahko samo želi prikimati tako pomembni listini. A-a! Prebivalci Velike Britanije že pregovorno niso preveč naklonjeni Evropski uniji. In če jim že ne dajo referenduma “SHOULD WE STAY OR SHOULD WE GO”, bodo priložnost pograbili ob odločanju o ustavi.
Da bi zadeva res uspela, je administracija Evropske unije kar 340 tisoč evrov svojega proračuna žrtvovala za posebno, dveletno informacijsko oziroma prepričevalno kampanjo za podporo evropske ustave. Za cel niz slovesnosti, ki bodo sledile praznovanju včerajšnje potrditve evropske ustave v evropskem parlamentu, pa namerava Unija nameniti 191 tisoč evrov. Pri tem bo samo dekoracija pročelja evro-parlamenta v Strasbourgu stala 58.000 evrov. Na fasado bo projiciran grafični znak s ključnimi besedami iz ustave, na njej pa bo ostal vse do dokončne ratifikacije ustave. Za vse to bo šel seveda davkoplačevalski denar. In samo pomislite, kakšna brezsmiselna izguba bi to bila, če evropska ustava ne bi bila blagoslovljena v vseh državah članicah!
Ob vsem tem silnem zapravljanju davkoplačevalskega denarja naj omenimo še dejstvo, da je Evropska unija zadnje mesece finančno precej na zgubi. Evropska centralna banka je v minulem letu izgubila dobro milijardo evrov. Vzrok za izgubo je bila vrednost ameriškega dolarja, ki je zadnje pol leta vztrajno padala. Kar je bilo seveda natančno premišljeno s strani ameriških manipulatorjev s financami – ameriški dolgovi so nenadoma postali manjši. Evropsko prebivalstvo pa se je začelo držati za glavo in se bati radikalnega porasta cen.
Vendar pa je videti, da se bo glede evra počasi vse uredilo in padlo na poprejšnje tirnice. Dolar je z začetkom leta 2005 spet začel naraščati, vloga evra v mednarodni trgovini pa se je okrepila. Poročilo, ki ga je na podlagi svoje analize objavila Evropska centralna banka, se je vloga evra pri menjavi blaga in storitev na mednarodni ravni v primerjavi s prejšnjimi leti znatno okrepila. Uporaba evra s strani državljanov držav zunaj evroobmočja naj bi bila stabilna, analize pa so pokazale večjo uporabo evra v trgovinskih poslih med državami, ki so uvedle evro, in državami izven evroobmočja. Pristojne službe za uravnavanje evra pa bodo morale še krepko pljuniti v roke, če bodo želele, da se evro uveljavi tudi za uvoz. Večino uvoženih primarnih proizvodov, največ seveda nafte, se namreč še vedno plačuje v ameriških zelencih.
Dobre novice v zvezi z vlogo evra na globalnem trgu pa niso niti najmanj vplivale na mnenje, ki ga ima o njem Tony Blair. Ta namreč še kar ponavlja, da iz ekonomskega vidika še ni pravi čas, da bi se Velika Britanija odrekla funtu in prevzela evropsko valuto. Tonči poudarja predvsem, da bi uvedba evra škodovala britanskim obrestnim meram, investicijam in delovnim mestom.
Ko smo že pri delovnih mestih, naj vam postrežemo še s pred nedavnim objavljeno statistiko o brezposelnosti v Evropski uniji. Evropa jo je v novem letu zaokrožila na podlagi podatkov za mesec november. Stopnja brezposelnosti je tedaj v celotni Evropski uniji znašala 8,9 odstotka in je v primerjavi z oktobrom ostala nespremenjena. Če si to pogledamo pod lupo, vidimo, da je bila novembrska brezposelnost med evropskimi moškimi 8,2-odstotna, med ženskami pa kar 9,8-odstotna. Največ brezposelnih je med tisto populacijo, za katero naj bi Evropa gradila boljšo prihodnost, med mladimi pod 25-imi leti. Med njimi je bila novembra stopnja brezposelnosti 18-odstotna. Za december evropskemu statističnemu uradu še ni uspelo dokončati računov.
Evropsko unijo je pred tremi dnevi doletel vesel dogodek, saj so se z njo ponovno odločili bratiti tovariši Kubanci. Kubanski zunanji minister je slovesno, v pravem “bratstvo-i-jedinstvo”-slogu sporočil, da se je vlada v Havani odločila obnoviti diplomatske odnose z vsemi članicami Evropske unije brez izjeme. Čeprav je bila Unija tista, ki je Kubo izbrisala iz liste svojih prijateljev, saj se ni strinjala s Castrovo neusmiljeno politiko do anti-kubanskih amerikanofilov, se je ob kubanski ponudbi roke odločila, da jo stisne.
Prijazno pa namerava Unija na svoje kurje prsi pritisniti ameriškega predsednika Bushmana. Tega so evro-parlamentarci povabili, naj jim spregovori na enem od plenarnih zasedanj. Kdaj se bo ta gromki dogodek zgodil, še ni natančno dogovorjeno, vendar naj bi Bush počastitev parlamenta s svojim velečastnim blebetanjem potrdil. Na Bushmanov koledar pa so njegovi svetovalci že napisali, da se ima 22. februarja udeležiti vrhunskega zasedanja Evropske unije v Bruslju. Morda bo to priložnost, da nekaj okroglih in za lase privlečenih pove tudi parlamentu, ki bo imel ravno takrat eno svojih plenarnih zasedanj.
O silnih in napihnjenih obljubah Evropske unije, koliko milijonov evrov bo dala ubogim žrtvam azijskih tsunamijev, v tej oddaji ne bomo govorili. Našega dragocenega radijskega prostora namreč ne bomo trošili za brezplačno propagando praznih obljub. Prav tako ne bomo izgubljali besed o predlogu evropskega komisarja za pravosodje Franca Frattinija, naj se čim prej organizira veriga posvojitev azijskih sirot s strani Evropejcev. Želodec se nam obrača ob mastnih zaslužkih, ki jih nekateri pobašejo v žepe, medtem ko se nekje soočajo s posledicami hude humanitarne katastrofe.
To je vse v današnji Offropi. Če želite izvedeti še kaj več in to iz prve evropske roke, naj vam povemo, da bo Peterletov Alojz v letošnjem letu vsak mesec priredil tako imenovani evropski večer. Šlo naj bi za srečanja z osebnostmi s kulturnega, znanstvenega in političnega področja, s katerimi bo Lojze debatiral o najrazličnejši aspektih sodobnega časa, ki tik-taka v Evropski uniji. Z njimi bo seveda srknil nekaj dobre “dalenske” kapljice, zaigral na orglice in prodal kak lonec svojega medu.
Komentarji
komentiraj >>