Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
24. 07. 2002 (3437 bralcev)
Sreda, 24. 7. 2002
urban



Gradbena meghanizacija se je komaj dobro umaknila iz avtonomne cone Molotov in že so se podobni stroji pojavili pred begunskim centrom na viču. O tem nekoliko pozneje, za današnji napovednik pa smo se pogovarjali z Marto Gregorčič, ki nam je zaupala nekaj novosti glede usode prostorov AC molotova na Kurilniški v Ljubljani.

Vse kaže, da so odzivi na ponedeljkovo samoobrambno akcijo Izraela, v kateri je ta porušil nekaj stanovanjskih hiš in poleg ciljanega šejka Šehada ubil še 14 drugih ljudi, vendarle dosegli naslovnike. Kako tudi ne, saj so tokrat Izraelce karseda ostro kritizirali celo v Washingtonu. Bela Hiša je tako opozorila Izrael, da se mora zaveda posledic svojih dejanj, če hoče ohraniti pot do miru. Ta pot pa slejkoprej ostaja le slepa ulica, česar se bržkone zaveda tudi generalni sekretar OZN, Kofi Annan. Ta je sicer, nekako po službeni dolžnosti obžaloval izgubo nedolžnih življenje. Dlje od poziva Izraelu, da bi se držal mednarodnega umanitarnega prava, ki velja celo v vojnih razmerah, pa tudi sam ni mogel.

Kot rečeno, akcija in odmevi nanjo niso bili preslišani niti v samem Izraelu. Navsezadnje gre za državo, ki se rada pohvali, da je edina prava demokracija v regiji. Oglasil se je izraelski predsednik Moše Kacav in priznal, da 15 mrtvih in 150 ranjenih zagotovo ne more biti dosežek, s katerim bi se lahko dičili. Po njegovem je namreč prišlo do napake, za katero morajo prevzeti odgovornost izraelski politični predstavniki. Iz kabineta izraelskega premiera Šarona, je medtem pricurljala informacija, po kateri ta ni bil seznanjen z možnimi tveganji in potencialnimi civilnimi žrtvami.

Ob robu vseh vragolij, je v izraelske medije te dni zašel tudi domnevno tajni dokument iz Bele Hiše. V tem je odkrito izražena skrb, da bi bil na palestinskih volitvah konec letošnjega oziroma na začetku prihodnjega leta, za predsednika spet izvoljen Arafat. Tako predsednik Bush kot izraelski premier Šaron, si namreč mir na bližnjem vzhodu zamišljata nekako brez Arafata. Slednji pa zaenkrat sploh še ni potrdil svoje udeležbe na naslednjih volitvah. Kljub temu in ob dejstvu, da zaenkrat ni na vidiku nobenega omembe vradnega protikandidata, si bodo ZDA prizadevale – nadvse tajno in skrito seveda - za odlog palestinskih volitev na nedoločen čas v prihodnosti.

Poslovni škandali v ZDA so pridobli takšna razsežnosti, da o njih govorimo celo v Off programu Radia Študent. Kako tudi ne bi, saj zaradi njih podpora američanov Bushevi administraciji strmoglavo pada. Pri tem ne gre pozabiti, da je Bush še pred šestimi meseci užival eno najbolj soglasnih podpor v zgodovini države nasploh. Po eni od raziskav zadnjega tedna pa le še kakih 47 odstotkov volivcev verjame, da si predsednik zasluži novo ozvolitev. Slaba tretjina vprašanih pa je bila mnenja, da je počasi že čas, za nov obraz v Beli Hiši.

Kljub povedanemu, Evropejci ostajajo optimisti in trdijo, da poslovni škandali v ZDA na Unijo niso vrgli zlovešče sence finančnih malverzacij in kanibalizma belih ovratnikov. Visoki predstavniki financ-ministrstev držav članic so namreč soglasno ugotovili, da so makrogospodarske razmere spodbudne. Še več, naravnost odlične naj bi bile in ravno po meri za vzbujanje zaupanja med vlagatelji. Navsezadnje, so se razni analitiki in nadzorniki tudi strinjali, da je treba vse evropske vlagatelje, varčevalce in akterje na trgih sploh, zaščititi pred grdimi pojavi, ki te dni pestijo ZDA. Koliko veljajo obljube in zagnane debate evropskih finančnih jurišnikov pa zgovorno pričajo odmevi na njihovi borzah. V zadnjih dneh so namreč vrednosti delnic – resda nekoliko manj kot na njujorški - pridno padale tudi na frankfurtski, londonski in milanski borzi.

V primerjavi z omenjenimi središči je Slovenija finančno bolj v tretjem svetu in ima zato tudi temu primerne težave. Kmatijskemu ministru Francu Butu tako danes ni uspelo potolažiti in ohrabriti slovenskih kmetov, ki so še vedno ogorčeni spričo novih zakonodajnih predpisov na področju veterine. Spanec pa jim kalijo tudi nizke odkupne cene pšenice in zamude pri izplačilih odškodnin za lansko SUŠO. Zato so pri Sindikatu kmetov Slovenije danes potrdili napovedani protest, ki ga bodo uprizorili pred poslopjem slovenske vlade v ponedeljek pet minut pred dvanajsto.







Komentarji
komentiraj >>