Dobro jutro, prebudili ste se v svetli evropski realnosti. En sam pogled skozi okno vam bo povedal, kako bleščeča in sončna je tale naša nova širša domovina. Ker pa je vodstvu evropskega konglomerata nadvse pomembno mnenje njenih državljanov, se je odločilo, da jih vključi v debato o nadvse važnem papirčku, evropski ustavi. Gra za velik dokument, ki bo uzakonil Evropejca ter njegove pravice in dolžnosti znotraj Evropske unije. K njej je državljane 25-ih držav članic pozval Jo Leinen, predsednik odbora Evropskega parlamenta za ustavne zadeve. V svojem pozivu evro-državljanom, naj se aktivno vključijo v obdobje ratifikacij evropske ustave je zapisal, da bo ta velika listina omogočila participativno demokracijo. Evro-občine in evro-regije naj bi pridobile večjo možnost soodločanja. Leinen nas razsvetljuje tudi z informacijo, da ustava uvaja celo neposredno demokracijo - z enim milijonom podpisov lahko namreč državljani in državljanke od evropskih institucij zahtevajo, da na dnevni red uvrstijo katerokoli politično temo in o njej debatirajo.
V svojem prostem spisu je evropski birokrat zapisal še nekaj zvenečih, med drugim na primer to, da ustava prinaša evropski socialni model. Karkoli naj bi to že bilo. Kajti pot, po kateri trenutno koraka ekonomija Evropske unije in njeni družbeni trendi, niti od daleč ne dišijo po socialnem.
»Evropska ustava je evropska knjiga idej, kultur in sanj, ki danes predstavljajo Evropo. Ta evropska knjiga ne sme ostati na polici, temveč jo je treba oživiti.« - tako je govoril evro-birokrat v svojem sporočilu evro-državljanom. Sporočilu, ki se na točki, kjer Leinen zapiše, da bi zaradi vseh teh silnih lastnosti državljani EU morali potrditi ustavo, izkaže kot poziv. Poziv tistim desetim državam, ki bodo o ustavi odločali na referendumu. Ostalih 15 tako ni problematičnih, saj bodo njihovi parlamenti vdano zavpili »DA, EVROPSKA USTAVA, DA!!«
Hm, in kje je tu razprava evro-državljanov o evropski ustavi? Zaenkrat je le enostranska. Evropska birokracija namreč prek nacionalnih birokratov deli različne papirčke in informativne zloženke, ki s kruhom in igrami vabijo državljane EU, naj prikimajo veliki evropski listini, še prej pa naj se udeležijo velike razprave o prihodnosti Evrope. Kako že?
Britanski biznismeni se za ponujene možnosti razpravčjanja kaj malo menijo. Sprejemu evropske ustavne pogodbe preprosto nasprotujejo in konec debate. To je jasno pokazala nedavna javnomnenjska raziskava, po kateri evropski ustavi nasprotuje skoraj dve tretjini britanskih mogotcev - tistih, ki vodijo največja podjetja v državi. Eden od njih, šef firme Next, Simon Wolfson je svoj “ne” evro-ustavi podkrepil z besedami, da "EU že zdaj ustvarja preveč škodljivo zakonodajo in ustava bo stvari samo še poslabšala, saj je dokument dejansko neke vrste dovoljenje za poseganje v vse sfere našega življenja."
Britancev se ideologi svetle ustavne prihodnosti Evropske unije najbolj bojijo, saj so v svojem prepričanju glede pozitivnih plati Unije nasploh najmanj trdni. Odločno se upirajo evropski valuti, mnogi med njimi pa bi iz Unije najraje izstopili. No, to možnost jim bo dala prav nova ustavna pogodba. Po mednarodnem pravu izključitev oziroma izstop že zdaj ne bi bila nemogoča, vendar pa je ta možnost prvič natančno definirana prav v ustavi. Tako da morda ne bi bilo napačno, če bi Britanci čez leto dni in pol, ko bodo glasovali o ustavi, le-tej podelili svoj blagoslov in s tem olajšali svoj izstop iz Unije. S katerim pa bi se morala seveda strinjati predvsem britanska vlada.
Za evropsko ustavo pa je očitno potrebno navdušiti tudi Špance, ki bodo o njej referendumsko odločali prvi – že prihodnji mesec. Vsi večji španski časopisi so po naročilu, in po vsej verjetnosti tudi nagradi s strani vlade, svojim bralcem podarili brezplačen izvod evropske ustavne pogodbe. Komu se bo ljubilo prebrati skoraj 500-strani dolg dokument, očitno ni pomembno, glavno, da se evropski državljani čutijo vključene v proces sprejemanja tega nadvse pomembnega dokumenta. Glede na najbolj sveže javnomnenjske raziskave je bila taktika španske vlade razumljiva: 42,7 odstotka Špancev bi dokument podprlo, kar 64,5 odstotka pa nima pojma, kako bi se glede nje odločilo. Vprašamo se lahko le, koga bi lahko pritegnilo 500 strani v svilo zavitih besed?
Slovenci se bomo oziroma bodo, kot je že znano, o temeljnem evropskem dokumenti izrekali kar v parlamentu. Naši poslanci bodo o njem glasovali 1. februarja. Seveda ni nobenih dvomov o tem, da bo pogodba dobila skorajda enoglasno podporo. Tako sedanja kot prejšnja garnitura predstavnikov slovenskega naroda sta se slinili staremu jedru evropske države, in to se ne bo spremenilo. Kak Jelinčič bo naložil nekaj modrih o tem, kako nam evropska ustava jemlje še tiste nekaj suverenosti, ki nam jo je Evropa pustila, kak nadvse inteligentni Pukšič mu bo razložil, da to sploh ni pomembno, saj je važno, da smo v Evropi, poslanec Rop pa bo vsem zbranim povedal, kako je bila Evropa že od nekdaj njegov projekt in kako pomembno je, da bo slovenski narod dobil še eno ustavo.
Je pa naše vladarje zadela novica, da Slovenija pred letom 2025 ne bo ujela gospodarske rasti Evropske unije. To informacijo ji je na podlagi bojda natančnih izračunov serviral Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Da bi Slovenija do leta 2013 dohitela EU, kot je predvideno v novi strategiji razvoja Slovenije, bi se moral njen BDP na prebivalca med letoma 2002 in 2013 v povprečju letno povečati za 4,9 odstotka, kar pa je ob pričakovani zanemarljivi rasti prebivalstva za 1,3 odstotne točke več, kot je izvedljivo glede na realne možnosti. Tako pač napoveduje naš Urad za makroekonomske analize in razvoj. Res pa je, da tam novi Janševi vladi še ni uspelo prečistiti kadrov, zato lahko mirno napovemo, da bo čez kako leto ta isti urad napovedal popolnoma drugačno prihodnost slovenskega gospodarstva in njegove rasti.
Si pa naši vrli vladarji lahko oddahnejo vsaj glede rib. Nimamo jih premalo le mi, ampak tudi večina drugih držav Unije. Ha, pa smo vsaj nekje evropsko primerljivi. Pustimo zdaj ob strani razloge, zakaj oziroma zaradi katerega naroda naj bi rib v slovenskem Jadranu zmanjkovalo. Dejstvo je, da se je v Evropski uniji med letoma 1995 in 2002 proizvodnja rib zmanjšala za 17 odstotkov. V letu 2002 je bila sicer največja proizvajalka rib v uniji Danska z 1,47 milijona ton, sledili pa sta ji Španija z 1,15 milijon tonami in Francija s slabim milijončkom ton rib. Slovenija je istega leta proizvedla 3000 ton rib. Zadnje čase pa večina članic EU beleži padec proizvodnje. Tudi one o razlogih zanj ne govorijo.
Dragi evropski državljani in državljanke (!), naše izobraževanje o domovini Evropi se počasi zaključuje. Za konec naj vas seznanimo le še z informacijo o tem, da se nam po vseh možnih uniformizacijah obeta še poenotenje vozniških dovoljenj. Kar je vsekakor bolje od standardiziranih paradižnikov bleščeče rdeče barve, a brez okusa. Torej: odbor za promet in industrijo v Evropskem parlamentu je včeraj z veliko večino podprl predlog za uvedbo enotnega vozniškega dovoljenja v vseh državah članicah Evropske unije. Do zamenjave starih, papirnatih nacionalnih dovoljenj s povoščenimi karticami naj bi prišlo v roku desetih let, v 20 letih pa bi bilo treba obvezno zamenjati vsa dovoljenja, tudi v državah, ki že imajo nepapirnate vozniške. O tem nadvse pomembnem vprašanju bo sicer parlament glasoval še enkrat - na plenarnem zasedanju konec februarja v Strasbourgu. O tem nadvse pomembnem sklepu vas bomo na našem radiu brez dvoma obvestili.
Komentarji
komentiraj >>