Najbolj zagrizeni privrženec vojskovanja s tako imenovanim barbarskim, nepravovernim svetom Donald Rumsfeld že tri leta fura posebno vohunsko agencijo. Agencija je seveda varno skrita pod okrilje Pentagona, blagoslove za svoje neskončne aktivnosti pa redno prejema od Georga Busha mlajšega. Še pred njegovo in Clintonovo ero pa jih je prejemal od Busha starejšega. Svoje vohunske dejavnosti Rumsfeld izvaja v okviru posebne združbe, ki je od svojega nastanka leta 2001 imela že celo vrsto imen, med drugim tudi »Operacija Ikona«, trenutno pa se imenuje »Oddelek za strateško podporo«. Bistvo te organizacije je, da ima po vsem svetu razpredene svoje obveščevalne mreže in izvaja vsakovrstne tajne operacije. Dejansko bistvo njenega obstoja pa je spodriniti CIO, ki je svoje delo opravljala preveč vestno in dosledno in predvsem v nasprotju z interesi Pentagona in drugimi kobajagi samostojnimi obveščevalnimi agencijami v ZDA.
Plačanci Rumsfeldove agencije pod krinko zaslišujejo ujetnike in iščejo tarče za vojsko, med njimi pa naj bi bila tudi zloglasna imena, ki bi močno škodovala ugledu ameriške administracije, če bi prišla na dan. To se dogaja predvsem v Iraku in Afganistanu, v zadnjem mesecu pa naj bi se Rumsfeldovi agentje osredotočili predvsem na Somalijo, Jemen, Indonezijo, Filipine in Gruzijo. In to lahko počnejo brez zavor, čeprav je vohunjenje v bolj ali manj prijateljskih državah izključno v rokah CIE. Pooblastila novega Pentagonovega oddelka so pravzaprav še danes skrivnost za marsikaterega člana Busheve vlade in tudi za kongresnike obeh ameriških velikih strank. Oddelek se namreč financira brez posebne avtorizacije Kongresa in s sredstvi, namenjenimi za druge potrebe. Naslednji Rumsfeldov korak v tem skrivnem oddelku naj bi bil ustanovitev posebne vohunske šole, ki bi modelirala konkurente šolarjem, ki se urijo pri CII.
Ameriški minister, ki ima v rokah največ pooblastil, ima tako možnost voditi svojo lastno podtalno vojno, obenem pa jo podpihuje tudi navzven. Zadnje čase mu po glavi hodi predvsem Iran. In pri vseh njegovih dejavnostih sploh ni bistveno, da z njimi presega svoja uradna pooblastila in posega v pristojnosti drugih služb, povezanih z Belo hišo. Ampak on se čuti popolnoma »clean«. Njegovi kupljeni pravniki so mu na novo interpretirali tista poglavja ameriškega zakonika, ki govorijo o vojski in obveščevalnih dejavnostih v tujini, in mu tako omogočili brezmejna pooblastila za boj proti zlu, ki preti Ameriki.
May God continue to hate America!!!
Palestinske aktivistične grupacije so v prid stomilijontemu izraelsko-palestinskemu premirju, ki se bojda bliža, svojemu predsedniku Abasu obljubile začasno prenehanje napadov. Zdaj čakajo Izrael, ki mora v premirje privoliti. Poleg tega bi se spodobilo, da bi prvi izraelski mesar svojim četam ukazal umik iz palestinskih mest in prenehanje klanja, puškarjenja in razsuvanja palestinskih hiš. Palestincem se zdi ustrezno zahtevati še izpustitev palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov.
Veliki mesar Šaron je še pred razglasitvijo premirja s strani palestinskih aktivistov skupaj s svojim šefom obrambe Mofazom izjavil, da se bo Izrael vzdržal izvajanja vojaških operacij na palestinskih ozemljih, če bodo palestinske skupine ustavile napade. In to se je zgodilo. Izrael, na potezi si. Že spet!
Pomenljivo potezo pa je na politični šahovnici napravil ruski predsednik Putin. In to kar po telefonu. Arielu Šaronu je prek žice obljubil, da s Sirijo med obiskom njenega predsednika Al Asada v Moskvi, ki se začenja danes, ne bo podpisal načrtovane pogodbe o prodaji raket SA-18. Tako se je odločil, ko ga je vrhovni poveljnik edine uradno znane jedrske sile na Bližnjem vzhodu Šaron opozoril, da bi lahko do teh raket, imenovanih tudi igla, prišlo šiitsko libanonsko gibanje Hezbolah. Mimogrede je še navrgel, "da Sirija in Hezbolah spodbujata teroristična dejanja proti izraelskim ciljem, tako iz Libanona kot prek palestinskih skupin, in da predstavljata največji izziv za novo palestinsko vodstvo". Kaj je na to rekel veliki Putin, ni znano. Palestinsko vodstvo pa je v zvezi s tem molčalo.
Na okupiranem babilonskem ozemlju pa tradicionalno poka. Na cesti, ki vodi do sedeža stranke Američanom prodanega iraškega premiera Ijada Alavija na zahodu Bagdada, se je samomorilski napadalec razstrelil v avtomobilu, pri čemer je bilo ranjenih deset ljudi. Med njimi je bilo sedem policistov. Pepela avtorja napada še niso identificirali.
Kolegi jordanskega ekstremističnega aktivista al Zarkavija naj bi usmrtili egiptovskega tovornjakarja, obtoženega, da je delal za ameriške okupatorske sile v Iraku. Tako vsaj kažejo videoposnetki, ki jih je mogoče videti na eni od neštetih arabskih spletnih strani.
V Somaliji se vrača tista preteklost, ki so jo zaznamovale Mussolinijeve vojaške enote. Pred nekaj dnevi so pripadniki tamkajšnjih milic razkopali pokopališče italijanskih misijonarjev v prestolnici Mogadiš, danes pa so neznanci ustrelili načelnika mogadiške policije generala Jusufa Ahmeda Sarinleja. Po vsej verjetnosti jih je po glavi oziroma po življenju dobil zato, ker se je lotil preiskovanja dogodkov na pokopališču. Tega mu sicer ni uspelo ugotoviti, ampak milice naj pokopališča ne bi razturile zaradi jeze na italijanskega okupatorja, ampak zato, ker so potrebovale zemljišče. Šef policije Sarinle se jim je močno zameril tudi zato, ker se je zavzemal za namestitev pripadnikov
varnostnih sil Afriške unije, ki naj bi varovali novo vlado ob vrnitvi v Somalijo.
Somalska vlada je namreč v Keniji in se zaradi divjih razmer v domovini ne upa vrniti. Mogadišu dejansko vlada več klanov, ki poveljujejo do zob oboroženim milicam. Milice so oborožene z najsodobnejšo vojaško opremo - po zaslugi ameriškega ilegalnega trga z orožjem, ki ga podpira tudi Busheva administracija.
Namestnik norveškega zunanjega ministra je danes zagrešil hud diplomatski spodrsljaj. Nam na RŠ je seveda skrajno všeč, saj kaže na njegovo odprto glavo in vsesplošno skrb za ljudi, tudi če imajo žig teroristov. Vigar Helgesen je namreč obiskal severni del Šrilanke, kjer živijo Tamilski tigri, in se celo pogovarjal z enim od njihovih vodij. In to navkljub prepovedi šrilanške predsednice Kumaratunge, ki jo je ob svojem obisku opustošene Šrilanke upošteval celo velespoštovani Kofi Annan.
Helgesen naj bi se z uporniki dogovarjal o razdeljevanju pomoči na ozemlju, ki ga nadzorujejo Tamilci. Vzpostavili naj bi nov način razdeljevanja pomoči žrtvam cunamijev, med katerimi so bili tudi tamilski tigri, pa jih zaradi njihove upornosti nihče ni šlivil. Norvežan jim bo pomagal dobiti več nadzora nad pomočjo, ki prihaja na ozemlje pod njihovim nadzorom. Trenutno naj bi potekali še pogovori o tem, kdo bo upravljal s skladom, prek katerega prihaja pomoč. Najverjetnejša opcija je žal Svetovna banka.
Norvežan je za pogovor s Tigri moral uporabiti svoje znanje mednarodnega pogovornega jezika, angleščine. Da pa samozadostnim Angležem zgolj znanje njihovega jezika ni dovolj, je pokazala naslednja zgodba, ki prihaja iz enega od britanskih živalskih vrtov. Tamkajšnji delavci se morajo namreč intenzivno učiti francoščine, da se bodo lahko sporazumevali s pavijani, pripeljanimi iz Francije. Opice namreč niti malo ne razumejo svojih novih skrbnikov, saj so bile vajene le francoskega jezika. Zaskrbljena direktorica živalskega vrta iz Hytheja je povedala, da se delavci, ki imajo »čez« skrb za pavijane, učijo osnovnih ukazov v francoščini, saj je to edini jezik, ki so ga pavijani doslej slišali. Žalostno je pripomnila, da jih opice le debelo gledajo, če z njimi govorijo angleško.
Skupnega jezika pa ne najdejo hrvaški minister Ivo Sanader in njegovi potencialni novinci v vladi, pa čeprav so vsi hrvaški »native speakerji«. Trenutno potekajo debate o tem, ali naj bo novi zunanji minister Neven Jurica, ki ima podobno karieristično pot kot naš večni zunanji minister Rupel. Tudi on se je namreč kalil kot veleposlanik v Washingtonu. Več o hrvaškem političnem zaodrju bo povedal naš zagrebški dopisnik:
//////////////////////////////////////////////////////////
Slovenska vlada pod taktirko odrešitelja Janeza Janše pa je podvržena vprašanjem s strani poslancev Državnega zbora. V okviru rednega januarskega zasedanja Državnega zbora, ki se začenja danes in bo trajalo tri dni, bodo obravnavali tudi 12 zadev, med katerimi bosta verjetno največ polemik sprožila novela zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki jo bo Državni zbor obravnaval po nujnem postopku, ter Jelinčičev predlog zakona o romski skupnosti. O njem bodo razpravljali jutri in na mestu gotovih rasističnih izpadov nekaterih poslancev bo tudi naša posebna poročevalka, ki se vam bo v živo javljala iz parlamenta.
Na dnevnem redu tokratnega zasedanja je tudi obravnava dveh predlogov, ki jih je še v prejšnjem mandatu predlagal Državni svet. V kruto spremembo zakona o varnosti cestnega prometa, ki velja od prvega januarja, želijo vnesti tudi določbo, po kateri bi policisti lahko zasegli neregistrirano vozilo. Debatirali pa bodo tudi o spremembi zakona o Državnem svetu. In to tako, da bo predsednik državnega sveta postal poklicni funkcionar s tej funkciji primerno plačo in da državni svetniki za opravljanje svoje funkcije dobivajo sejnine in so upravičeni še do povrnitve drugih stroškov. Skratka, izgubili bomo še več denarja, zato da bodo naši predstavniki bolje živeli. Temu se reče prisilna solidarnost.
Komentarji
komentiraj >>