Prvega februarja pred skoraj poldrugim stoletjem je ameriški predsednik Abraham Lincoln osvobodil tri milijone temnopoltih sužnjev. Situacija danes: ameriški predsednik George »dabya« Bush še vedno »osvobaja« Iračane. Njegova požrtvovalnost za uveljavljanje demokracije po svetu pa vsak dan vzame nekaj življenj med ameriškimi vojaki.
Bush se je odločil, da bo nezadovoljstvo v družinah padlih in vse manjše število vojnih navdušencev skušal kompenzirati z denarjem. V proračunu za naslednje leto bo predlagal krepko povišanje nadomestil družinskim članom padlih vojakov s sedanjih 12.420 dolarjev na debelih 100.000 dolarjev. Toliko so torej vredna življenja vojakov, ki bodo duše izpustili v Afganistanu, Iraku in drugih protiterorističnih bojiščih. Najbližji tistih žrtev, ki so že padli v Bushevi vojni, pa bodo dobili razliko povrnjeno za nazaj. Od leta 2003 je ta smrtna odškodnina oproščena plačevanja davkov.
Imeti sina ameriškega vojaka, ki se spusti v protiteroristično vojno, se zna na nek bolan način obrestovati. Seveda, tistim, za katere je denar vse. Ameriški vojaki so upravičeni do osnovnega življenjskega zavarovanja. V primeru smrti družinski člani torej od zavarovalnic dobijo 250.000 dolarjev. Bush namerava tudi ta znesek povišati na 400.000 dolarjev in še dodatnih 150.000 za tiste, ki bodo padli v vojnem območju. Mamljiva ponudba za obubožane sloje ameriških proletarcev: vi nam otroke, mi vam denar.
Izredno stanje v Nepalu. Tamkajšnji kralj Gyanendra je razpustil koalicijsko vlado premiera Shera Bahadurja Deube in sam prevzel izvršilno oblast. Svojo odločitev je podprl z očitki, da premieru ni uspelo ponovno vzpostaviti miru in pripraviti novih volitev. V kraljevem nagovoru na državni televiziji je zatrdil, da bo v treh letih poskrbel za popolnoma demokratične volitve.
Kralj, ki hkrati poveljuje tudi približno 78-tisočim pripadnikom nepalske vojske, je zanikal, da gre za državni udar. Njegova poteza pa ima vsaj malo vonja po udaru, saj je pred prevzemom oblasti vojska obkolila hišo premiera Deube in drugih vladnih predstavnikov. Hkrati pa so proglasili izredno stanje v državi, vojaška vozila na cestah in prekinjene telefonske linije pa pričajo, da je res tako. Kralj si prizadeva za učinkovito demokracijo in vlado, ki bo oblikovana pod njegovim vodstvom. Nekakšna demokratična diktatura torej.
V Iraku pa se odvija druga in hkrati zadnja faza preštevanja glasov nedeljskih volitev. V Bagdadu so začeli podatke s posameznih volišč vnašati v računalnike. Prvi delni rezultati volitev naj bi bili znani drevi, končni pa šele čez deset dni. V državi pa medtem še vedno vihra nasilje. Dva policista Demokratske stranke Kurdistana sta umrla, ko se jima je v središču severnega iraškega mesta Erbil ponesrečil poskus, da bi razstavila bombo.
Eksplodiralo je tudi v gruzijskem mestu Gori, kakih sto kilometrov zahodno od prestolnice Tbilisi. Avtomobil bomba je pogubil najmanj štiri osebe ter povzročil večjo materialno škodo. Podrobnosti o eksploziji še niso znane.
Po tem, ko je Izrael postavil nove pogoje za nadaljnji napredek pri sodelovanju s Palestinci, so proti judovskim naselbinam na jugu območja Gaze znova poletele tri granate. Žrtev ni, tudi gmotna škoda ni pretirana. Po vsej verjetnosti gre za še en izraz razočaranja nad neuspehom srečanja med izraelskim obrambnim ministrom Šaulom Mofazom in palestinskim pogajalcem za varnostna vprašanja Mohamedom Dahlanom. Na pogovoru je izraelski obrambni minister v zameno za prenos nadzora nad več mesti na Zahodnem bregu zahteval ustavitev vseh raketnih napadov z območja Gaze.
Izraelski viri sporočajo tudi, da so znova odprli prehod Rafa med Egiptom in Gazo. Glavni prehod za Palestince na in iz območja Gaze so zaprli potem, ko je v napadu v bližini prehoda umrlo več izraelskih vojakov.
Dandanes bi si tisti, ki si prizadeva za mir in ki ga v svojem prizadevanju celo doseže, resnično zaslužil nagrado. A kaj, ko je takih posameznikov, skupin in institucij toliko, kot ima žaba dlak. Toda Skladu za Nobelovo nagrado za mir vsako leto uspe skracati seznam kandidatov za laskavo titulo. Med letošnjimi prijavljenimi kandidati in potencialnimi dobitniki nagrade sta se med drugim znašla tako groteskna lika, kot sta ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in nekdanji ameriški državni sekretar Colin Powell ter nekaj nevladnih človekoljubnih organizacij. Na primer Rdeči križ. Če imate mogoče kakšnega ustreznejšega kandidata, naj vas obvestimo, da rok za oddajo kandidatur poteče danes.
Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Dimitrij Rupel se mudi v Moskvi pri prijatelju Sergeju Lavrovu. Pogovori se – kot po navadi - ne vrtijo okoli varnosti v Evropi, ampak okoli birokratskih zadev. Natančneje, zunanja ministra razglabljata o sami organizaciji in morebitni potrebni reorganizaciji le-te. O nesoglasju glede proračuna, imenovanju novega generalnega sekretarja in podobnem ... Iz čiste formalnosti se bosta dotaknila tudi vprašanj o misiji OVSE za opazovanje gruzijske meje z Rusijo, ki se ji je mandat iztekel konec leta, ter situacije v jugovzhodni Evropi, še posebej na Kosovu.
Slovenija bo kot tretja članica Evropske unije ratificirala evropsko ustavno pogodbo. Do sedaj sta to storili le Litva in Madžarska. Zdaj pa se o ratifikaciji pogodbe odloča naš državni zbor, ne da bi pred tem posebej seznanil javnost o vsebini in pomenu listine. Dokument začuda podpira vseh sedem parlamentarnih strank, saj naj bi bile rešitve v ustavni pogodbi za Slovenijo ugodne. Karkoli že to pomeni. Dejstvo je, da smo državljani vse bolj izključeni iz odločanja in da življenje po sprejetju evropske ustave po vsej verjetnosti ne bo z rožicami postlano nič bolj, kot je zdaj.
Kako (ne)obveščeni o ustavni pogodbi pa so študentje, smo preverili na ulicah Rožne doline.
/////////////////////////////////////////////////////////
Za konec pa se nam je iz drugega doma slovenskega demokratičnega institutuma javil starosta Tomaž Z., ki se udeležuje razprave o malikovani davčni zakonodaji, ki že od novega leta denarnice tanjša tudi samostojnim ustvarjalcem.
//////////////////////////////////////////
To je bil naš Tomaž Z., izčrpen kot vedno, ampak ne toliko kot novi davki, pardon, avansi.
Današnji informativni obrok je pripravila Karmelina, z anketo pa ga je začinila Anja.
Komentarji
komentiraj >>