Za nami je še en evropski teden, tokrat prepoln prerekanja okoli banan, nacističnih kljukcev in jalove ukrainske snubitve.
Zimzelena tema – Turki - kjer koli se že nahajajo, so se tokrat najprej oglasili iz Cipra. Njihov glasnik, predsednik vlade ciprskih Turkov v odhodu, Mehmet ali Talat je v sredo v Bruslju zagotovil, da si njegovi rojaki ne želijo mednarodnega priznanja, temveč le bratskega objema z ljubimi grškimi mejaki. Ker slednji ne gojijo podobnih čustev do Turkov, je gospod Mehmet pri združevanju obeh delov Cipra zahteval pomoč ljube mu matere Evrope. Tej gotovo malce zameri zamrznitev že obljubljenih finančnih kolačkov, s katerimi naj bi Eu ciprske Grke futrala do leta 2006.
Nekoč mogočna dežela osmanska, in njen – no – ne tako skorajšnji vstop v Evropsko zvezo se močno kadi pod francoske nosove. Spodnji dom francoskega parlamenta je v prvem branju sprejel drugi člen predloga za spremembe francoske ustave. Presvetli folk francoski bode odslej vsaktero nadaljno širitev Evropske zveze, požegnal na referendumu. V praksi? No, Francozi pač niso naklonjeni misli na evropsko Turčijo, kar je s pridom izkoristila vladajoča desničarska stranka UMP. Socialisti in komunisti glasova proti. Desnosredinci, ne bev ne mev... Chirac pa – »tako si bomo pri sprejemanju Turčije zagotovili zadnjo besedo«.
To mora blekniti tudi še Bush topoumni. Unija je ameriški administraciji pri vzpostavljanju večnega miru in spokoja v Iraku ponudila – pomoč pri izobraževanju od 700 do 800 iraških državnih uradnikov. Sodnikom bodo glave solili, policistom korenčke molili in birokratom jezike vezlali deloma kar na ozemlju EU, čemur ne nasprotuje niti Francija, sicer velika nasprotnica iraškega klanja. Program bodo sprejeli 21. februarja le dan pred zgodovinskim? obiskom Georga Busha v Bruslju.
Nekam historično se po oranžni revoluciji počuti tudi Ukrajina in njen novopečeni, še vedno malce osmojeni Viktor Juščenko... Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ga je bilo slišati takole: »Ukrajina namerava "v bližnji prihodnosti" vložiti prošnjo za vstop v Evropsko unijo! Po njegovih besedah, je članstvo v Eu strateški cilj Ukrajine, s čimer Unijo takisto čakajo obetajoči časi. Pa so milemu Viktorju, upe takojci na tla postavili zunanji ministri EU, se sicr zavzeli za krepitev odnosov z Ukrajino, o kakšnem člasntvu v EU, pa – zaboga – še ne gre govoriti. Povešenega nosu je Viktor izrazil razočaranje nad sklepi ministrskih trdosrčnežev.
Prav gorko pa smo si Kranjci k srcu vzeli ustavo Evropske Unije. Po raziskavi Bruseljskega Eurobarometra, ustavno pogodbo EU podpira 60 odstotkov Slovencev, devet odstotkov jih je proti, 31 se jih ni opredelilo. Prav vsem nam, Študentosluhi in Študentosluške, pa je skupno le eno. O evro ustavi - nimamo pojma. 61 od 100 nas je za njo slišalo, a o njej ne vemo veliko, 31 jih živi v blaženi nevednosti, samo osem odstotkov vrlih sodržavljanov pa je izjavilo, da njeno vsebino na splošno poznajo. Vsebino česa že?
Naj vam pri morebitnem poglabljanju v metafore evropske postave zveni v ušesu modrost zunanjega Rupla: »Evropska ustava ni branje za lahko noč«. Po čeprav bo prenekaterega grešnika prijelo, da bi ob njej sladko zaspal.
Da poslušalci ne bi zaspali ob poročilih iz Evropske unije – kot se vam sedaj nedvomno dogaja – pa so se pri Bbcju zatekli k preverjeni metodi. Novice iz EU malce skrajšajo, rahlo poenostavijo, jih napnejo, in so – skratka – nagnjeni h temu, da jih spremenijo v politični rumeni tisk. Vsaj tako je ugotovilo poročilo, ki ga je naročil odbor guvernerjev BBC. Kronična institucionalizirana nagnjenost k prevelikemu poenostavljanju in polarizaciji tematik, ter neporočanje o stvareh o katerih bi se moralo poročati. Reforme so na poti.
Države Unije se soglasno strinjajo z zamrznitvijo kuturnih sankcij, ki jih je EU zaradi obsodbe političnih oporečnikov na dolge kazni, proti Kubi uvedla junija 2003. Oglasila se je ena izjema – Češka. Zunanji minister Cyril Svoboda in nekdanji predsednik Vaclav Havel namreč nasprotujeta predlogu, da kubanski oporečniki ne bi bili več vabljeni na diplomatska predstavništva EU v Havani. Zunanji ministri držav članic povezave so dilemo rešili tako, da bo Castro sit in njegovi nasprotniki celi... S kubansko vlado bodo vzpostavili normalne diplomatske odnose, hkrati pa ohranili tudi zveze z predstavniki kubanske opozicije.
Diplomatske veze med EU in Hrvaško so ta teden drgetale od pričakovanja. Pa je evropska komisija naznanila: Hrvaška pogoja za začetek pristopnih pogajanj danes ne izpolnjuje. Pogoj? Sodelovanje s haaškim sodiščem. Cilj. Izročitev generala Gotovine. Po odločitvi vrha EU naj bi država pogajanja začela 17. marca letos, toda vse kaže, da brez Gotovine v haaški čuzi to ne bo mogoče. Šešelj stoka, in zagotavlja popolno sodelovanje s sodiščem, le Gotovino ne ve kje iztakniti. Antejeva slika na starodavnem Zadrskem obzidju pa v slavo narodnega heroja počasi plapola naprej... Čas? Do 17. marca.
Kot vse kaže, pa nikjer v Evropi ne bodo več plapolali nacistični simboli. Evropski komisar je za pravosodje, svobodo in varnost, Franco Frattini, poba ki si je po škandalu princa Harrya, ko si je le-ta na nekem plesu nadel uniformo nacističnega častnika, zadal popolnoma prepovedati uporabo tovrstnih simbolov. No, Franco je v to še vedno prepričan, pa čeprav so mu neki neoacistični nostalgiki poslali nadvse ljubeznivo grozilno pisemce.
Iz Eu so ta teden kapljali tudi denarci – naši ljubi zemljici milijon evrov za največji slovenski naravovarstveni projekt – Natura 2000 in – žrtvam cunamijev več kot 100 milijonov pomoči iz zakladnic Evropske komisije.
Ta pa je na rednem zasedanju v Bruslju sprejela reformo lizbonske strategije, s katero želi gospodarstvu v EU dati nov zagon. Cilji? Povečaanje privlačnosti EU za vlaganja in delo, spodbujanje znanja in inovacij kot motorja evropske rasti,ter oblikovanje takšnih politik, ki bodo bolj prijazne do podjetij in bodo omogočale ustvarjanje več in boljših delovnih mest.
Komentarji
komentiraj >>