Hrvaško je v prejšnjem tednu dosegla pretresljiva vest, v skladu katero bo potrebno za začetek pogajanj z Evropsko unijo, ki si jih ta država želi bolj kot vstopnice v nebesa, poslati tamkajšnjega domoljuba Anteja Gotovino v Haag. To pa seveda še ni vse, saj se je v četrtek v Bruslju najavila glavna tožilka haaškega sodišča, Carla del Ponte, s katero uradni Zagreb najraje ne bi imel nikakršnega opravka, a jo zavoljo Unije vseeno sprejema kot nujno zlo. Pa se v Bruslju le ni tako slabo izteklo, kot bi lahko kdo pričakoval glede na to, da Gotovini še ni bila vročena vozovnica za v Haag, saj je Železna Carla v Bruslju izrazila zadovoljstvo nad domnevno Sanaderjevo pripravljenostjo na aretacijo problematičnega generala.
Čeprav na vprašanje, ali bo Uniji priporočila začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško, Carla sicer odgovarja, da se s politiko ne ukvarja ampak le poroča o sodelovanju s haaškim tribunalom, pa na njeno mnenje vedno bolj pazijo hrvaški politični veljaki. Tako sta celo tamkajšnji predsednik Mesić in premier Sanader v petek poenotila mnenja in obveščevalnim službam zabičala naj podvojijo prizadevanja za aretacijo omenjenega generala. Koordinator pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, Erhard Busek, pa je sicer te dni izrazil prepričanje, da bo Evropska unija preložila začetek pogajanj o članstvu s Hrvaško.
Dokaj neugoden je za hrvaške politike tudi poziv, ki je prišel iz parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Euro-parlamenta. Ta je obravnaval predlog resolucije o Zahodnem Balkanu in sklenil, da je potrebno Hrvaško pozvati naj skozi dialog reši preostala obmejna vprašanja s Slovenijo, prav tako pa naj se izogiba enostranskim dejanjem s katerimi bi želela posegati v določitev slovensko-hrvaške meje ter brez soglasja vplivati na razmejitev. Predlog bo obveljal sicer šele ko ga bo in če ga bo potrdil evropski parlament na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Skozi omenjeni parlamentarni odbor pa je ta predlog spravil najlepši obraz evropske levice, naše gore list, Burut Pahor, ki se je, kakor kaže, odločil prevzeti nacionalno plamenico iz rok Večnega Dimitrija Rupla.
Kar se tiče evropskega parlamenta, pa je lahko za slovensko vlado neugoden poziv štirih poslancev evro-parlamenta, ki so od Evropske komisije zahtevalo, da ukrepa v primeru 'Drobnič'. Našega klenega ministra za delo, družino in socialne zadeve, Janeza Drobniča, ki se je proslavil z namigovanji, da bi homoseksualce najraje strpal v bolnice, je namreč v decembru Skupini za pravice gejev in lezbijk pri Evro-parlamentu prijavila lezbična sekcija ŠKUC-LL. Da gre zahtevo Evro-komisiji po ukrepanju spričo Drobničevih stališč jemati resno in jo bo morda morala tako vzeti tudi slovenska vlada, daje upati dejstvo, da štirje poslanci, ki so sprožili omenjeni poziv pripadajo tudi štirim največjim poslanskim skupinam Evro-parlamenta.
Evropska unija je pod taktirko luksemburškega predsedstva sprejela posebno deklaracijo, s katero se je zavzela za spoštovanje mednarodnega vojnega prava in kaznovanje kršiteljev v sudanski pokrajini Darfur. Deklaracije zagotovo ne gre grajati, vendar pa je ob tem zanimivo dejstvo, da je pred manj kot dvemi tedni Evropska unija obnovila finančno pomoč Sudanu, ki je bila sicer zamrznjena zaradi državljanske vojne v kateri so se z vladnimi silami spopadali uporniki iz juga države. Med omenjenima stranema je bil sicer okoli novega leta podpisan mirovni sporazum, s katerim je Unija pogojevala finančno pomoč Sudanu, vendar pa ta sporazum ne spreminja stanja v pokrajini Darfur. Tako je sedaj politika Unije do Sudana naslednja: po eni strani graja režim, ki dopušča in spodbuja nasilje milic nad darfurskim prebivalstvom, po drugi strani pa ta isti režim finančno podpira.
Španska vlada je ta teden prišla do zanimive rešitve tako imenovane emigrantske politike. Odločila se je, da bo vsem imigrantom, ki lahko dobijo pogodbe z delodajalcem za več kot šest mesecev, omogočila da si uredijo status in dobijo dovoljenja za delo. Poteze seveda ne gre pripisovati španski velikodušnosti – španska vlada ocenjuje, da bo s tem ukrepom pobrala milijone evrov, ki se ji sicer izmuznejo na črnem trgu dela, kjer so se prisiljeni prodajati imigranti brez dovoljenja za delo.
V podobno smer kot španska vlada meri tudi Evro-komisar Vladimir Špidla, ki si beli glavo zaradi dejstva, da evropsko prebivalstvo v povprečju postaja vse starejše, tako da naj bi nas bilo v prihodnjih dvajsetih letih kakih 20 milijonov manj. Zato – tako Špidla – Evropska unija potebuje imigrante, da bo kdo delal za naše pokojnine in vzdrževal državo, ko bomo stari in betežni. Čisto drugače pa delovne imigrantske duše prešteva angleška vlada, ki je predstavila predlog poostrenega nadzora nad imigranti. Po tem predlogu naj bi se preverjalo ali ljudje, ki se hočejo naseliti v Veliki Britaniji zadovoljujejo tudi potrebe tamkajšnjih delodajalcev oziroma koliko koristi ti lahko stisnejo iz posameznega imigranta.
Evro-komisar za pravosodje, svobodo in varnost, Franco Frattini, je v torek izrazil pripravljenost na sodelovanje v razpravi o prepovedi komunističnih simbolov, ki jo je predlagala skupina konservativnih poslancev v Evro-parlamentu. Ob tem je primerjal nacizem in komunizem, ki da sta oba totalitarna režima, prav tako pa sta oba tudi pobila milijone nedolžnih ljudi. Njegov tiskovni predstavnik je sicer napovedal, da se notranji in pravosodni ministri držav članic na naslednjem srečanju ne bodo pogovarjali o prepovedi komunističnih simbolov, ampak o prepovedi nacističnih simbolov, ki spodbujajo rasizem in ksenofobijo, kar je v Uniji kaznivo.
V Veliki Britaniji, sicer pregovorno skeptični glede tesnejšega evropskega povezovanja, so javnomnenjske raziskave prvič zabeležile več zagovornikov kot pa nasprotnikov evropske ustavne pogodbe. Na vprašanje: 'ali naj Velika Britanija potrdi Pogodbo o ustavi za Evropo?' je pritrdilno odgovorilo 36 odstotkov anketiranih, proti pa jih je bilo 26 odstotkov.
Komentarji
komentiraj >>