Po državnem udaru nepalskega kralja Gyanedra so končno izpustili sedem politikov. Ti so bili v hišnem priporu od prejšnjega torka, ko je kralj razpustil vlado in prevzel izvršilno oblast. V glavnem mestu Kathmandu pa so aretirali dvanajst aktivistov, »fajterjev« za človekove pravice. Oblasti so z aretacijo skušale preprečiti protest proti kraljevi samovolji. Poleg tega pa je skupina Maoistov na drugem koncu države napadla strog varovan zapor, pri čemer so ubili pet policistov. Državna televizija je poročala, da je okoli 150 zapornikov izkoristilo situacijo za beg.
Nepalski kralj nikakor ne trpi drugače mislečih, saj je neki policijski uradnik stališče vlade takole komentiral: »Ne bomo dopustili nobenih političnih demonstracij, nihče ne more govoriti zoper vlado in sistem. Zakon bo poskrbel na svojo pest, če ga bo kdo kršil.« Sporočilo je jasno.
Grozi tudi iranski predsednik Mohamed Hatami. Pred množico več deset tisoč glav, ki se je kljub nizkim temperaturam zbrala v prestolnici v počastitev 26-e obletnice islamske revolucije, je Hatami pozval k enotnosti. Z govorom je vrnil pink-ponk žogico Bushu in njegovim grožnjam z napadom. Hatami je dejal, da gre za psihološko vojno, ki je Iran ne bo trpel. Poudaril je, da vse, ki bi morda napadli Iran, čaka peklenski ogenj. Množica je ob predsednikovih izjavah evforično vzklikala »Smrt Ameriki«.
Jedrsko orožje, ki je glavna krinka ameriških groženj Iranu, pa naj bi imela tudi Severna Koreja. Ta je uradno priznala, da ga res ima in sporočila, da ne bo več sodelovala na šeststranskih pogajanjih. Mednarodna skupnost se je na priznanje takoj diplomatsko odzvala. Rusija je Pjongjang pozvala, naj se vrne za pogajalsko mizo in prekine oboroževalno tekmo. Tem pozivom sta se pridružili tudi Francija in Nemčija. Toda Severnokorejci so prepričani, da jedrsko orožje še kako potrebujejo in da ga »šparajo« za Združene države Amerike, ki vodijo vse bolj agresivno in sovražno politiko.
Vodja misije Združenih narodov na Kosovu Soeren Jessen-Petersen je pred Stalnim svetom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi izjavil, da bo letošnje leto ključno za Kosovo. Peterson se bo po svojih močeh zavzemal za definiranje statusa te pokrajine, kar naj bi v njegovi viziji vodilo k stabilizaciji območja in celotne regije. Ko bo enkrat Kosovo imelo veljavno defininicijo, bodo po njegovem mnenju vse dežele Zahodnega Balkana lažje zadihale in se osredotočile na »najpomembnejše«, ki je vstop v evropske integracije.
Komentarji
komentiraj >>