OFF PROGRAM SREDA, 7.8.2002
Enajsti september bo tudi letos minil v duhu terorističnih napadov. Le da bo tokrat New York s svojimi telesi branila vesoljna klika ameriških policistov in vojaških uslužbencev, niti minute počitka pa si ne bo privoščila razvejana mreža ameriških obveščevalnih služb. Scenarij za prvo obletnico Al Kaidinega dneva D je podrobno predstavil njujorški župan Michael Bloomberg.
Slovesnost bo trajala od 8.46 zjutraj, ko se je sesul prvi nebotičnik, do trenutka, ko je 'ground zero' postal še drugi dvojček. Po minuti molka bo vse zbrane nagovoril herojski bivši župan Rudy Giuliani in začel z branjem imen umrlih ob napadu. Z branjem imen mrtvih bodo nadaljevali sorodniki in prijatelji žrtev. Guverner države New York bo nato prebral legendarni Lincolnov govor iz Gettysburga, ki poveličuje ideale ameriške demokracije.
Ob 10. uri in 30 minut, ko se je lani podrl drugi stolp, se bodo po vsem mestu oglasili cerkveni zvonovi, sorodniki pokojnih pa se bodo spustili v jamo, kjer sta nekoč kraljevala dvojčka World Trade centra, ter v njej pustili rože. Proti večeru bodo svetovni voditelji, med katerimi naj bi bil tudi slovenski Milanček, prižgali večni ogenj za vse tiste, ki jih je Al Kaida poslala v večna lovišča. Potem bodo na vrsti različne slovesnosti po raznih koncih Jabolka. In ponos amerištva in občutek idelane demokracije se bo vsaj za en večer spet naselil v ameriških srcih.
Severna Koreja bo s pomočjo krepke finančne injekcije Združenih držav bogatejša za novo, lepo in sodobno nuklearno elektrarno. Ker naj bi po ameriških virih v svojih starih elektrarnah sovjetskega porekla Koreja scmarila najmanj eno atomsko bombo, je moral korejski predsednik z Bushem podpisati poseben sporazum. V njem je zapisano, da Severna Koreja na noben način ne bo širila jedrskega orožja. Za projekt gradnje nuklearke je odgovoren konzorcij Korejske organizacije za energetski razvoj pod vodstvom ZDA, Južne Koreje in Japonske.
Korejam bližnji Tajvan se je ponovno znašel v škripcih. Zaradi napovedanega zakona o izvedbi referenduma o prihodnosti Tajvana je Kitajska otoku napovedala do zob oboroženo vojaško operacijo. Uradni Taipei je predstavitev zakona tako prestavil nekam v bodočnost, hkrati pa se je odločil odpovedati pomorske vojaške vaje ob vzhodni obali otoka, načrtovane za naslednji teden. Kitajska bi si to lahko napačno razlagala.
Da si Libija ne bi napačno razlagala britanskih prijateljskih namenov, se je do Moamerja Gadafija osebno odpravil zunanji minister Velike Britanije Mike O'Brien. Danes popoldan naj bi mu prijazno povedal, da si njegova domovina po 18-ih letih želi ponovnega, predvsem po nafti dišečega sodelovanja z Libijo. Britanija se sicer zaveda, da je Libija po ameriških merilih po novem uvrščena na os zla in da zadeva Lockerbie še ni končana, a resnično pomembno se ji zdi, da dobi zaveznico. Želi si pač insajderske pomoči v boju proti Al Kaidi in vse bolj verjetni vojni v Iraku.
Iz Bližnjega vzhoda je po elektronski poti priletela še ena omembe vredna novica. Izraelska vojska naj bi ubila lokalnega vodjo Brigad mučenikov Al Akse v Tulkaremu. Izraelci se hvalijo tudi z aretacijo lokalnega vodje te skupine v Betlehemu. V Tulkaremu je prišlo tudi do spopadov med vojsko in skupino palestinskih protestnikov, pri čemer je nastradalo deset Palestincev. Arafat je medtem sklical najbližje kolege, da bi skupaj preučili načrt, ki ga je v začetku tedna predstavil izraelski obrambni minister Eliezer. Po njem naj bi se izraelska vojska postopno umaknila iz štirih zasedenih palestinskih mest, za varnost na teh območjih pa bi se pobrigale kar palestinske oblasti.
Na drugem koncu zemeljske oble pa je Bolivija dobila novega predsednika. Ime mu je Gonzalo Sanchez de Lozada, star je 72 let in je vajen vodenja države, saj ji je vladal že med letoma 1993 in 1997. Pretežno obubožanemu ljudstvu je obljubil, da bo v svojem petletnem mandatu okrepil gospodarstvo in izkoreninil korupcijo. Glede na to, da je de Lozada liberalno usmerjen, lahko s strani mednarodnih multinacionalnih korporacij v kratkem pričakujemo smernice bolivijske ekonomije.
Slovenska politična elita se v času kislih kumaric še vedno ukvarja s ponedeljkovim hrvaško-slovenskim ribiškim incidentom. V zvezi z njim je Rupel dobil le policijsko obvestilo o dogodku, kmalu pa naj bi mu možje v modrem prinesli še končno poročilo. Šele nato bo ustrezno ukrepal in dajal izjave. O dogodku je precej bolj zgovorno poročal reški dnevnik “La voce del popolo”, ki je opisal potek dogodkov. Dve slovenski ribiški ladji naj bi zapluli v hrvaške ozemeljske vode in se pomikali proti jugu. Ladjama, že daleč v hrvaških vodah, naj bi se kasneje pridružila še hrvaški in slovenski policijski čoln. Slovenski ribiči so na vse skupaj rekli, da slovenske ribiške ladje nikakor niso ribarile v hrvaških ozemeljskih vodah. Stara zgodba, torej!
Komentarji
komentiraj >>