Nedelja, 2. 1. 2005
Radio Študent
Glasbena redakcija
Cigule migule: Trikraljevska kolednica
2.1.2005
*Glede na to, da smo se v zadnji oddaji od vas poslovili z novoletno kolednico, tokratnih pet minut namenjamo koledovanju in prazniku, ki omenjeno dejavnost zamejuje; sveti trije kralji se imenuje dan, ki zaključi čas velikih zimskih prijaznosti.
Obhod hiš in péto izražanje dobrih želja sta navadi, ki sta sicer že prežeti s krščansko identiteto, vendar koreninita precej dlje v preteklosti. Nemogoče je natančno določiti, od kod natanko izhajata, vendar so zagotovo svoj delež prispevali tako Rimljani kot stari Slovani. Rimljani so imeli novoletni praznik, ki so ga imenovali Kalendae Januariae, obhajali pa so ga z darili, voščili, obhodi, s pesmijo in s plesom. Prav gotovo nam je od tega praznovanja ostalo poimenovanje – »koledovanje« –, sicer pa se je procedura poklopila z nič kaj hudo drugačnim praznovanjem Slovanov, ki so svoje poljedelsko usmerjene obrede navezovali na zimski sončev obrat. Zimski čas je po slovanskem naziranju čas demonov in čas smrti. Če bi morali leto razdeliti na žensko in moško polovico, je to definitivno moški del leta – tako tudi potujoče demone utelešajo moški koledniki (za razliko od poletnih ženskih sprevodov).
Čeprav so bili ob božično-novoletnih koledovanjih poglavitni akterji moški, ženske iz dogajanja niso bile popolnoma izvzete. Koledniki so ob prihodu na dom gospodarju zelo radi zagrozili, da se mu bodo maščevali, če ne bodo dobro obdarovani, to pa so najlažje ponazorili z ugrabitvijo domače hčere. Tovrstno predrznost je mogoče razlagati z dejstvom, da so koledniki v preteklosti nosili maske (tiste maske, ki se danes kažejo le še kot pustna posebnost), druga razlaga pa pravi, da se je v koledovanjskih šegah stapljalo izbiranje nevest v zimskem času. Kakorkoli, s tremi kralji se koledniška štorija privije h koncu.
Sveti trije kralji nastopajo 6. januarja, v preteklosti pa so se jih veselila vsa samska dekleta, saj so veljali za njihove patrone. Menda so bila Njihova visočanstva zelo uspešna v zakonskem posredništvu, zaradi česar so se jim dekleta velikokrat pridušala. V Selški dolini in Dražgošah so za svete tri kralje svojim fantom dajala posebne krajčke iz malega kruhka – nekakšne »ljubavne krajčke«. Hja. In s to svojo posredniško službo so sveti trije kralji dejansko posegli v zgodnjepomladanski pustni čas, kjer demonstvo in smrt nimata več česa iskati in je čas za snubitev in ženitev.
Vsega dogajanja, ki je nekoč spremljal trikraljevsko praznovanje, se vedno ne da razbrati iz kolednic. Danes bomo prisluhnili kolednici Drugokrat vam čemo peti, ki so jo zapeli moški pevci iz Dobrinske gorce, in videli boste lahko, da je vsebina pesmi popolnoma pravoverna - krščanska. Sveti trije kralji so pač hodili za zvezdo … - takšno iz »dobre hiše« – si lahko medtem mislimo mi.
Zala Pezdir
Komentarji
komentiraj >>