Težko je novinarsko življenje. Medtem ko smo tudi na Radiu Študent zaradi našega raziskovalnega dela priča konkretnim grožnjam s strani najrazličnejših inštitucij, danes je bil na vrsti Študentski servis, pred dvema tednoma v Iraku ugrabljena italijanska novinarka Giuilliana Sgrena v strahu za življenje prosi za umik italijanskih in ameriških sil iz te okupirane države.
Na sploh se zdi, da Bližnji vzhod ponovno postaja tempirana bomba. Tako poleg številnih Iračanov in Palestincev, katerih politično vodstvo se je naposled le zedinilo o poimenski sestavi nove vlade premierja Ahmeda Kureja, meni tudi več sto tisoč ljudi, ki so se udeležili pogrebnih slovesnosti ob pokopu nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja v Bejrutu. Njihov srd pa je usmerjen na tako Iraku kot Libanonu sosednjo Sirijo, ki pa ima v njihovi državi že od polovice 70-ih let prejšnjega stoletja nameščene vojaške sile.
Dogajanje je kakopak voda na mlin za Združene države Amerike, pri katerih Sirija že tako ni najbolje zapisana. Uradna Sirija sicer suvereno izjavlja, da se ne boji uradne preiskave, saj da s Haririjevim ubojem nima nič, toda za umik njenih vojakov iz Libanona sta se že zavzela tako Condolezza Rice kot njen pomočnik William Burns, pristojen prav za Bližnji vzhod.
Da pa ne bi res po nepotrebnem počilo še v Iranu, pa si prizadeva pri administraciji Busha mlajšega prav tako malo čislani generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej. Njegovo mnenje je, da ni dokazov, da ima Iran jedrsko orožje, kot se je še to dopoldne širokoustil izraelski zunanji minister Silvan Šalom.
Sami pa se s svojim jedrskim orožjem hvalisajo v Severni Koreji, ki se ne namerava več vrniti k šeststranskim pogajanjem o svojem jedrskem programu. Da naj vseeno malo premisli, jo je iz Washingtona pozval južnokorejski zunanji minister Ban Ki Moon.
Da pa je s prvim majem lanskega leta dokončno pokopane tisto malo suverenosti, kar naj bi si jo v domovini vzeli leta 1991, pa pričajo evropski mejni policisti iz Avstrije, Finske, Italije, Latvije in Nemčije, ki za pokušino od 14. do 25. februarja paradirajo po južni schengenski meji na mejnih prehodih Obrežje in Dobova.
Poslanci pa so na ustavni komisiji kresali mnenja o spremebah Ustave in delni ali popolni ukinitvi poslanske imunitete. Zanimivo, za popolno ukinitev je kandidat za generalnega direktorja nacionalne televizije, drugače pa zaenkrat še poslanec SDS Branko Grims, ki bi poslansko imuniteto kar črtal iz Ustave.
Novo vlado in njen Strateško-ekonomski svet malo mlajših modrecev pa je skisala Evropska komisija, ki je njihov konvergenčni program do leta 2007 ocenila kot verjeten, a premalo ambiciozen. Še bolj bo potrebno zategniti pasove ter še več plačevati za starost in zdravstvo. To se vsaj običajno misli, ko se poziva k znižanju proračunskega primanjkljaja in nadaljnjim reformam pokojninskega in zdravstvenega sistema.
Komentarji
komentiraj >>