Tudi tokrat začenjamo na drugi strani schengenske meje. Hrvaška si pogajanj za vstop v Evropsko unijo ne more kupiti z gotovino, lahko pa si jih z Gotovino. Predaja haaškega osumljenca Anteja Gotovine je namreč ŠE vedno glavni kamen spotike ter ključni predpogoj za začetek pristopnih pogajanj med Zagrebom in Brusljem. V petek se je o tej temi s predstavniki luksemburškega predsedstva pogovarjala glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte. Zaenkrat se zahteva še ni spremenila.
Hrvaške oblasti sicer vztrajno trdijo, da ne vedo, kje je Gotovina. Svet za nacionalno varnost pa je na nedavnem zasedanju, ki sta mu predsedovala hrvaški predsednik Stipe Mesič in premier Ivo Sanader, odredil podvojitev prizadevanj za aretacijo in izročitev Gotovine Haagu. Po drugi strani pa hrvaški zunanji minister Miomir Žužul meni, da je Evropska unija krivična do Hrvaške, češ da jo ocenjuje na podlagi enega samega primera. Žužul meni, da "Hrvaška ne bi smela biti talka enega človeka, mednarodna skupnost pa ne bi smela nobene države narediti za talko enega primera, ki ga ta država pač v danem trenutku ne more rešiti." Ni kaj, Hrvati so optimisti, da se bodo pogajanja konec koncev le začela ob predvidenem času – 17. marca.
Predsedujoči Evropski uniji luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je Hrvate pustil viseti v zraku, saj je dejal, da še vedno ni sprejeta dokončna odločitev glede začetka pristopnih pogajanj. Nato je apeliral še na samega generala Gotovino in dejal, da "igra nevarno igro in da nima pravice držati za talce milijone Hrvatov". Pozval ga je, naj s predajo sodišču dokaže, kako velik patriot je, svoji domovini pa omogoči začetek pogajanj o vstopu v povezavo. Dokončna odločitev glede začetka pristopnih pogajanj bo znana v prihodnjih dneh.
Na valentinovo je snubitev Evropski uniji izvršila tudi Makedonija. Makedonski premier Vlado Bučkovski je predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu in komisarju za širitev Olliju Rehnu izročil odgovore na »širitveni« vprašalnik. Ta bo služil kot podlaga za odločanje Evropske unije, ali naj privoli v kandidaturo Makedonije za članstvo. Premier Bučkovski je ob tem optimistično izrazil pričakovanje, da bo Unija že decembra letos državi podelila status kandidatke, pristopna pogajanja z njo pa začela prihodnje leto. Članica pa naj bi postala že do leta 2010.
Dotaknimo se še ene aktualne evropske teme – evropske ustavne pogodbe. Španski volivci bodo na referendumu 20. februarja odločali o ratifikaciji 29. oktobra lani podpisane evropske ustavne pogodbe. Španija bo tako prva članica EU, ki bo izvedla referendum o tem vprašanju. V Barceloni so zato konec minulega tedna pripravili javni shod, da bi na referendum privabili čim več ljudi . Shoda sta se udeležila španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in francoski predsednik Jacques Chirac. Med povabljenci sta bila tudi italijanski premier Silvio Berlusconi ter nemški kancler Gerhard Schroeder, ki pa sta bolna obležala v postelji.
Španci so evropski integraciji precej naklonjeni, nenazadnje zaradi napredka, ki ga je država naredila, odkar je leta 1986 vstopila v EU, zato izid referenduma ni negotov. Vprašanje pa je, kolikšna bo volilna udeležba. Nizka volilna udeležba bi namreč utegnila biti slab zgled za volivce v drugih članicah Unije, kjer bodo prav tako o ustavi glasovali na referendumu.
Medtem ko je francoski predsednik v Barceloni skušal Špance navdušiti za evropsko ustavno pogodbo, pa mu to doma ne uspeva najbolje. Javnomnenjske raziskave v Franciji namreč kažejo, da podpora listini med Francozi upada. Na referendumu, ki je predviden za junij, bi po zadnji anketi v prid pogodbi glasovalo 58 odstotkov tistih, ki bi se glasovanja udeležili. Torej pet odstotkov manj, kot je pokazala januarska anketa in sedem odstotkov manj glede na raziskavo iz lanskega decembra. Raziskava kaže tudi, da naklonjenost ni upadla samo evropski ustavi, temveč tudi predsedniku Chiracu.
No, nas so naši vrli politiki prikrajšali za muke in zdrahe okoli referenduma. Niso nas hoteli niti preveč zamoriti z vsebino pogodbe, ki bi utegnila še kako spremeniti naša življenja. Kako se nam bodo le-ta spremenila, bomo kmalu lahko prebrali v lični brošurici. Marca namerava Urad vlade za informiranje skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in informacijsko pisarno Evropskega parlamenta izdati publikacijo s krajšimi poudarki in informacijami glede ustavne pogodbe, ki jo bodo prejela vsa slovenska gospodinjstva. Naši birokrati pač menijo, da po toči zvoniti ni nikoli prepozno.
Slovenska vlada je sicer z 29. oktobrom lani, ko je podpisala ustavno pogodbo Evropske unije, na spletni strani http://evropa.gov.si/ustava/ uvedla novo poglavje z informacijami o ustavni pogodbi Evropske unije. Na strani vam je na voljo tako imenovani “evropomočnik”, kjer lahko najdete odgovore na najpogostejša vprašanja. Če v tej rubriki odgovora na vaše vprašanje ni, pa ga lahko pošljete na elektronski naslov evrofon@gov.si.
Evropska ustavna pogodba je univerzalna oziroma se to trudi postati. In ko rečem univerzalna, mislim dobesedno univerzum, vesolje. Evropski komisar za industrijo in podjetja Guenter Verheugen je izvod evropske ustavne pogodbe izročil predstavniku Evropskega astronavtskega oddelka, francoskemu vesoljcu Michelu Togniniju. Ta bo izvod pogodbe dal italijanskemu kolegu Robertu Vittoriju, ki bo z njim 15. aprila poletel na Mednarodno vesoljsko postajo. Ne, ne gre za vključevanje Evrope v vesoljsko vojno. Misija naj bi simbolizirala prizadevanje skoraj 500 milijonov Evropejcev za miroljubno sobivanje.
Nekako v duhu vesolja naj bi bil tudi teden od 12. do 20. februarja. Evropska komisija in Evropska vesoljska agencija sta organizirali evropski teden Zemlje in vesolja. Osrednji dogodek se je zgodil včeraj, ko so se na že tretjem vrhu o opazovanju Zemlje v Bruslju srečali predstavniki 58 držav in 30 mednarodnih organizacij. Na srečanju so sprejeli desetletno strategijo o oblikovanju globalnega zemeljskega opazovalnega sistema GEOSS, ki naj bi pripomogla k bolj natančnemu opazovanju našega - ne več tako zelenega - planeta.
Ne smemo pozabiti niti tega, da je včeraj stopil v veljavo Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Po besedah evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa gre za zgodovinski dan. Dodaja še, da boj proti podnebnim spremembam ni izbira, ampak nujnost. Kljub prizadevanjem podpisnic za popravilo škode, ki smo jo ljudje naredili svojemu okolju, se stanje ne bo drastično izboljšalo. Ena izmed največjih onesnaževalk okolja so ZDA, ki protokola niso podpisale.
Za konec pa še mladi upi demokracije. V veliki razpravni dvorani državnega zbora so zdolgočasene obraze kvaziresnih parlamentarcev zamenjali otroški. Že petnajstič je namreč zasedal nacionalni otroški parlament. Rdeča nit in vodilna tema tokratnega vsedržavnega otroškega parlamenta je bila Mladi in Evropa. Glede na to, da je letošnje leto Evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje, je 170 malih parlamentarcev med drugim razpravljalo tudi o šolstvu. Prišli so do modrega zaključka: “Če smo enakopravni v državi in Evropi, bodimo enakopravni tudi v šoli, kjer naj se v devetletki ukine nivojski pouk.” Mladi entuziasti imajo še čas, da spoznajo, da je enakopravnost v demokraciji zelo relativna.
Komentarji
komentiraj >>