Prozaik, pesnik in literarni kritik, Andrzej Stasiuk, se je rodil leta 1960. Od nekdaj upornik, ki ga je za nekaj časa uspela umiriti šele ječa, kjer je končal, ker je dezertiral iz vojske. Njegovo ime se je prvič zaslišalo šele leta 1992, ko je izšla njegova zbirka zgodb Zidovi Hebrona. Pisati pa je sicer začel veliko prej.
Naslednje knjige so mu zagotovile položaj med pomembnimi imeni poljske literature. Že takrat so kritiki opazili njegov čisti stil in njegovo nadpovprečno literarno kulturo. V prvem obdobju svojega ustvarjanja je vrh dosegel s proznim delom Dukla, ki je izšlo leta 1997. V tej knjigi dobijo besedo skorajda filozofske ambicije pisatelja.
Ton njegovega pisanja se spremeni v naslednjih dveh delih: Kako sem postal pisatelj iz leta 1998 in leto kasneje še v delu Devet. Pisateljsko pero je tokrat lahkotnejše in manj obremenjeno.
Zgodba Zima, ki ji boste tokrat lahko prisluhnili, je izšla v skromni knjižici pod naslovom Zima in druge zgodbe, leta 2001 pri založbi Czarne, katere solastnik je pisatelj sam.
Zbirka je sestavljena iz petih zgodb, prežetih z atmosfero življenja navadnih, preprostih ljudi. Zgodbe te zbirke so včasih radostne, včasih žalostne, predvsem pa napisane z mojstrskim stilom, ki bralcu ponuja veliko več kot le barviti opis realnosti.
V danes predstavljeni zgodbi pisatelj z lahkotno roko povezuje fragmente iz življenja ljudi v preprostem mestecu nekje na Poljskem s skorajda filozofskim razmišljanjem o času in smislu sveta, zgodovine, življenja.
Komentarji
komentiraj >>