RADIO ŠTUDENT Ponedeljek, 21/02/2005
GLASBENA RECENZIJA 15:30 h cca.
OFF PROGRAM
I -WOLF , v soboto ponoči v Kanalu 0
*I-Wolf je solo projekt Wolfganga Schloegla, ki prihaja iz pri nas precej priljubljenjega avstrijskega kolektiva Sofa Surfers - ta pa izpod strehe nič manj popularne založbe Klein records. Varovanci oz. akterji le-te so pri nas že redni in običajno zelo dobro sprejeti gosti (npr. Sofa Surfers pa The Bug in Seelenluft) in I-Wolf projekt oz. zasedba je imela ponovno kaj ponuditi v posluh ljubiteljem underground elektronsko-akustičnih muzik.
Projekt, ki odstira pogled v intime sfere Wolfgangovega emocionalnega sveta, zveni potencirano poglobljeno, kar se odraža v subtilnejših prijemih elektronsko-akustičnih stičišč, pri čemer pa mu pomagajo Manfred Hofer na basu, DJ Beware, bobnar (pa tudi DJ in kolega iz Sofa Surfers) Michael Holzgruber ter nigerijski vokalist Aladin Sani, ki pa je na sobotnem nastopu žal umanjkal. V zvočni koliziji se stapljajo značilne dub, hip-hop, breakbeat, soul in funk sestavine, ki so lansirane torej tako s strani živih inštrumentov kot elektronske manipulacije, značilni pa so tudi posneti vokali bolj ali manj znanih tovrstnih mosjtrov kot so Shaun Rayder iz Happy Mondays (Wolfgang ne skriva svoje naklonjenosti manchesterski sceni), DJ Collage, G.Rizo, Danny Rankin, Joice Muniz in MC Aladin Sani torej.
I-Wolf je zvočno že drugič zapisan – leta 2001 izdanemu albumu I-Wolf presents Soul Strata je pred kratkim sledil še I-Wolf & Burdy meet the Babilonians, katerega so v živo v soboto predstavili v Channel-u Zero. Burdy a.k.a. Andrew Burdall prihaja iz uveljavljenega angleškega trip-hop dvojca Baby Mammoth in je v projekt tako vnesel potreben ambientalni kolaž, saj »srečanje z babilonci« vsebinsko skuša opozoriti na etno-eko zavest, ki sodobnemu in v primežu nepravične globalizacije izgubljenemu sodobnemu človeku tako rado umanjka.
Luštna in nežna dubby uvertura je bila v rokah Electrosacherja, predstavitev Wolfgangovega projekta, ki se je odvijala pred razmeroma skromnim avditorijem pa se je začela nekaj čez polnoči. Konceptualna zvočna odiseja je kmalu pokazala svojo zahtevno naravo in kljub obrabljeni tematiki o kakšni patetiki ali pretencioznosti ni bilo ne duha ne sluha. Slišali smo zelo enakomerno dozirano »parjenje« akustike, elektrike in elektronike ter njuno skupno eksploriranje.Wolfgang je s produkcijo iz svoje mešalke in občasnim vokaliziranjem očitno usmerjal zvočno dogajanje ter se hkrati naravnost stapljal z ostalo zvočnostjo, kot tudi z zvoki, ki jih je proizvajal Manfred na basu. Ta se je dodatno poigral z ležečo in v enem delu nastopa preko strun z dvema plastičnima stekleničkama vitaminskih tablet opremljeno bas kitaro, iz katere je izvabljal še subtilnejše tone, z zanimanjem pa smo spremljali tudi uvoženega DJ-a Beware-a, (ta se ponaša tudi kot hong-kongški prvak scratchanja), ki je brezhibno podlagal ter nalagal tako ritme, ki so skupaj z Michaelovim bobnanjem prizemljevali, kot melodije in scratche, katere so z drugimi zvoki transcendentirale.
Slednji je z DJ-anjem tudi zaokrožil prepričljiv, konsistenten ter »kratek, a sladek« nastop četverice, ki je nekaj čez eno ponudila še kratek bis, nato pa nas kljub Sofa surferju Michaelu, ki je za Bewareom prevzel gramofone, pustila še nekoliko »lačne«. V upanju, da nas I-Wolf ekipa kmalu spet napita, sem Channel Zero v noči s sobote na nedeljo zapustila Maruša.
Komentarji
komentiraj >>