Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
petek, 9.8.2002 (1442 bralcev)
Petek, 9. 8. 2002
evi



OFF PROGRAM NAPOVEDNIK PETEK, 9.8.2002

Prah afere Rdeči križ Slovenije se še ni dobro polegel, ko si je ta ljudi ljubeča organizacija odločila oprati ime s pomočjo mednarodne scene. Vključila se je v akcijo pomoči sestradanim na jugu Afrike v okviru svetovnega programa Združenih narodov za prehrano. Mednarodni opazovalci so namreč ugotovili, da je v Zimbabveju, Zambiji, Lesotu, Svazilandu in Malaviju izbruhnila velika humanitarna kriza.

Ker je hrana neenakomerno razporejena, kapital pa se kopiči v multinacionalnih korporacijah, lociranih na zahodnem delu sveta, samo v Južni Afriki kruli po želodcih 13 milijonov ljudi, med katerimi jih je četrtina okužena z virusom HIV. Da bi se situacija izboljšala, se je Mednarodna federacija društev Rdečega kriza skupaj z OZN odločila za največjo akcijo doslej, v kateri naj bi nahranila ljudi, jih oskrbela s pitno vodo, poljedelskim orodjem, semeni in gnojili.

Slovenski Rdeči križ bo denar za uboge Afričane zbiral med 10. avgustom in 10. septembrom. Med tema datumoma lahko na domu pričakujete položnico za prostovoljne prispevke, ki jih nakažete naši človekoljubni organizaciji. Ta pravi, da boste z darovanimi 1000 tolarji petčlanski družini omogočili en dan prehrane, z nakazanimi treni tisočaki pa boste v enem dnevu nahranili 15 otrok. Pri tem rdeče-križarji zagotavljajo, da bodo prispevke zbirali transparentno in ločeno od ostalih sredstev.

Poslušate informativni Off program, ki upa, da bodo lačni Afričani prejeli vsaj tretjino zbranega denarja.


OFF PROGRAM PETEK, 9.8.2002

V silni želji po združitvi z Evropsko unijo je turški predsednik Sezer blagoslovil sveženj demokratičnih reform, ki jih je že sprejel turški parlament. S tem je v Turčiji odpravljena smrtna kazen, zatirani kurdski manjšini pa zagotovljena pravica do lastne kulture. S tem sta izpolnjena glavna pogoja Unije, da s Turčijo začne pogajanja za vstop. Bruselj je turško pobudo sicer, a se s Turčijo ne bo pogovarjal, dokler evropski opazovalci ne bodo potrdili, da Turčija demokratične reforme dejansko izvaja.

Bruselj poleg zavezništva s Turčijo že nekaj časa načrtuje vzpostavitev skupne evropske vojske, ki bi konkurirala supermočni zvezi NATO. Čeprav je kazalo, da je predlog padel na plodna tla in so se za njegovo izpolnjevanje že začeli prvi plani, sta najmočnejši Evropejki, Velika Britanija in Francija, predlog zavrnili. Britanski premier Tony Blair in francoski predsednik Jacques Chirac sta v skupnem pismu belgijskemu premieru Guyju Verhofstadtu zapisala, da bi raje povečala obrambne izdatke svojih držav.

Lepo negovani laburist Tony je sporočilo nepokorščine poslal tudi Združenim državam demokracije. Ne strinja se namreč z načrtovanim napadom na Irak, saj se boji, da bi se s tem okrepili konflikti v Afganistanu, Izraelu in Kašmirju. Skrbi ga tudi, da bi po padcu iraškega režima britanski možje morali še vsaj pet let skrbeti za stabilizacijo režima, kar bi zahtevalo veliko časa, denarja in napora.

Predstavnik iraške opozicije Šarif Ali bin Husein je prepričan, da bi napad na Irak zagotovo strmoglavil Sadama. To je povedal na srečanju šestih opozicijskih iraških strank v Washingtonu. Opozicijonarji so prepričani, da bi ljudstvo in vojska v primeru vojne v trenutku zapustila predsednika Huseina in se ne bi borila zanj. Sadamov oponent bin Husein, ki molči o morebitnih sorodstvenih vezeh s Sadamom, se bo danes pogovarjal tudi s predstavniki Pentagona in z ameriškim podpredsednikom Cheneyem.

Podporo zahodnim militantnežem je izrazil tudi legendarni libijski voditelj. Gadafi je v pogovoru s sekretarjem britanskega zunanjega ministrstva Mike-om O’Brienom povedal, da je pripravljen sodelovati v boju proti svetovnemu terorizmu. Prav tako bo pomagal pri programu preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje. O’Brien je z dobrovoljnim Gadafijem govoril tudi o možni dokončni rešitvi 14 let starega spora Lockerbie. V navalu neverjetne naklonjenosti Britancem je Libijec obljubil, da bo svojcem žrtev libijskega napada na letalo nad Lockerbijem poslal primerno odškodnino.

Japonska danes beleži 57 let ameriškega odmeta atomske bombe v jedro Nagasakija. Na ta dan je nagasaški župan Ičo Ito prvič javno izrazil ogorčenje nad dvojno moralo ZDA, ki se po eni strani borijo proti nuklearnemu orožju, istočasno pa nočejo ratificirati sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov in prenehati z jedrskim oboroževanjem.

Ribiče iz Bujštine na morski meji s Slovenijo je prevzel militantni duh, ki trenutno vlada svetu. Od hrvaške vlade za svojo varnost pred nevarnimi slovenskimi ribiči zahtevajo vojsko. Hočejo, da se na morsko mejo nujno in čim prej pošlje vojno mornarico in policijo. Če njihove zahteve ne bodo upoštevali, napovedujejo, da bodo sebe in meje domovine zaščitili sami. Premier Račan jim je za prihodnji teden obljubil nekaj časa, da se pogovorijo, kaj jim je dejansko storiti.


Komentarji
komentiraj >>