Odkar se je človeški um tako razvil, da je začel raziskovati delce očem nevidne in te mikro delce razcepil na še manjše delce ter tako odkril neverjetno moč atomov, se je pojmovanje vojne in njenih razsežnosti drastično spremenilo. Čeprav so prve jedrske poskuse na človeštvu opravili Američani v Hirošimi in Nagasakiju ob koncu druge svetovne vojne, se lahko vprašamo, kako bi se stvar razpletla, če bi se pred tem že Hitler polastil jedrskega orožja.
Nemški zgodovinar Rainer Karlsch ugotavlja, da je bila nacistična Nemčija pod vodstvom firerja Adolfa Hitlerja bližje razvoju jedrskega orožja, kot si mislimo. Svoje ugotovitve je zapisal v novi knjigi z naslovom “Hitlerjeva bomba”, ki bo v Nemčiji izšla 14. marca. Karlsch trdi, da je bil "tretji rajh tik pred tem, da bi zmagal v svetovni tekmi v razvijanju atomskega orožja".
Njegova nova odkritja se opirajo na do sedaj neobjavljene vire in mnenja ter ocene fizikov. Potrdili pa so jih tudi ostali ugledni zgodovinarji. Med njimi je ameriški zgodovinar Mark Walker, ki velja za mednarodno priznanega strokovnjaka za razvoj jedrskega orožja v času nemškega nacionalsocializma. Ta napoveduje, da bo Karlschova knjiga prava uspešnica.
Po navedbah nemške založbe DVA naj bi nemški znanstveniki jedrske bombe preizkušali leta 1944 in leta 1945 v Ruegenu in Thueringenu. Njihove učinke so merili tudi na vojnih ujetnikih in zapornikih, pri tem pa jih več sto pobili. Nemški zgodovinar naj bi odkril tudi osnutek načrta za plutonijevo bombo iz leta 1941, v okolici Berlina pa tudi "prvi delujoči nemški jedrski reaktor".
Hitlerjevo jedrsko orožje naj bi sicer bilo le mačji kašelj v primerjavi z atomskimi bombami, ki so jih ZDA odvrgle na Hirošimo in Nagasaki. Najbrž tudi zato, ker Hitler ni bil preveč navdušen nad dolgotrajnim procesom razvijanja omenjenega orožja. Naklonjen je bil predvsem razvoju orožja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti že v relativno kratkem času. Znanstvene raziskave jedrskega orožja nacistične Nemčije so bile tako precej "podhranjene". Medtem ko je v ameriškem tajnem projektu Manhattan, projektu razvoja atomske bombe, sodelovalo več sto znanstvenikov, naj bi v Nemčiji na podobnem projektu delovalo le nekaj deset fizikov.
Nekdanjega ukrajinskega notranjega ministra Jurija Kravčenka so našli mrtvo hladnega v njegovi počitniški hišici nedaleč od Kijeva. Kravčenka naj bi zaslišali v okviru preiskave umora ukrajinskega novinarja Georgija Gongadzeja. Po uradnih navedbah policije naj bi preminuli naredil samomor.
Ukrajinski mediji so lani obširno poročali, da je nekdanji notranji minister Kravčenko malo pred ugrabitvijo Gongadzeja agentom naročil, naj mu sledijo. Glavni ukrajinski tožilec je dejal, da preiskovalci vedo, kdo je kriv za smrt leta 2000 umorjenega preiskovalnega novinarja, vendar iz kdo ve kakšnih razlogov javnosti imena niso razkrili.
Gongadze je bil zaposlen kot urednik internetnega časopisa Ukrajinskaja Pravda, znan pa je bil kot oster kritik oblasti v času predsedovanja Leonida Kučme. Ugrabili so ga v Kijevu 16. septembra 2000, njegovo obglavljeno truplo pa so kasneje našli v gozdu blizu ukrajinske prestolnice. Smrt Gongadzeja je v Ukrajini sprožila večmesečne proteste proti Kučmi, ki mu je opozicija očitala vpletenost v umor. Osumljenca naj bi bila dva policista. Sam Kučma pa tovrstne navedbe zanika.
Izraelski mediji so objavili novo javnomnenjsko raziskavo, po kateri naj bi do 69 odstotkov izraelskega prebivalstva podprlo umik iz 25-ih judovskih naselbin na območju Gaze in Zahodnega brega. Več kot 70 odstotkov je prepričanih tudi, da bo izraelski premier Ariel Šaron po umiku iz teh naselbin ukazal izpraznitev dodatnih judovskih naselbin. Na vprašanje, naj ocenijo svojega voditelja, je večina anketiranih dejala, da je Šaron skorumpiran. No, kljub negativnim kritikam kar 61 odstotkov anketirancev verjame, da je Šaron "pravi vodja ob pravem času”. Če je to njihova optimalna možnost, se lahko po pravici vprašamo o drugih potencialnih izraelskih voditeljih.
V Pekingu pa se bodo jutri spraševali o novih zakonih. Na plenarnem zasedanju kitajskega parlamenta, državnega ljudskega kongresa, se bo zbralo okoli 3000 delegatov, da bi sprejeli zakone. Te je sicer Kitajska komunistična partija že odobrila. Delegate parlamenta je izbrala vlada. Njihova naloga je, da državnim voditeljem pomagajo vladati tako ogromni državi, kot je Kitajska. Predstavljali naj bi lokalne skupnosti. Izbrani sicer niso bili po kriterijih strokovnosti in kompetentnosti, temveč predvsem glede na lojalnost vladi. Glavna točka dnevnega reda letošnjega kongresa bo protiodcepitveni zakon, s katerim naj bi ukrotili težnje Tajvana po neodvisnosti. Zakon bo zagotovo sprejet, Tajvan pa že protestira, saj se boji, da bi ta zakon lahko predstavljal izgovor za kitajski napad na Tajvan.
Kitajska pa je napovedala tudi več denarja za vojaško obrambo in s tem prikrito poslala novo grožnjo Tajvanu. Oblasti v Pekingu Tajvan obravnavajo kot odpadniško provinco in ji v primeru, da bi razglasila neodvisnost, grozijo z vojaškim posredovanjem.
Oblasti so pred začetkom zasedanja močno okrepile varnostne ukrepe. Internet bo zaradi cenzure nadzorovan 24 ur na dan. Prepovedali bodo spuščanje modelčkov letal ter balone na vroč zrak. Vse zaradi strahu pred “največjim zlom” – terorizmom. Tudi pritožb ne bodo tolerirali. Najmanj 400 prosilcev, ki so želeli na kongresu vložiti svoje pritožbe, so namreč na silo poslali nazaj tja, od koder so prišli. “Batine” s strani tajne policije je skupil tudi evropski novinar Michael Reynolds. Zato, ker je želel fotografirati mesto, kjer je prihajalo do težav.
Težave na divjem Balkanu še vedno predstavljajo nacionalistične ideje. Vzemimo za primer ustanovitev fiktivne krajinske skupščine in "vlade v izgnanstvu" ter druga sporočila z nedavnega beograjskega srečanja Srbov iz samooklicane Republike srbske krajine na Hrvaškem. Veleposlanik Srbije in Črne Gore v Zagrebu Milan Simurdič je prebujanje velikosrbskega duha označil za skrajno “škodljivo, neprimerno in nesprejemljivo”. Kljub vsaj navideznemu neodobravanju oblasti Srbije in Črne Gore pa samooklicani premier Republike srbske krajine Milorad Buha namerava speljati prvo sejo “vlade v izgnanstvu”.
Naš veliki duh pa trenutno blodi po Ameriki. Njegova “velikost” - zunanji minister Dimitrij Rupel - se bo v vlogi predsedujočega Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi pet dni mudila v ZDA. Rupel se bo najprej ustavil v New Yorku in se ob pristnem hot dogu srečal s Kofijem Annanom. Varnostnemu svetu Združenih narodov bo moral podati raport o delu organizacije. Po teh naporih bo naš svetovljan ob kosilu pokramljal še z veleposlaniki Brazilije, Armenije, Azerbejdžana, Bolgarije, Gruzije, Moldavije, Rusije, Ukrajine in Združenih držav Amerike.
Komentarji
komentiraj >>