Kot nam je izraelski premier Ariel Šaron že premnogokrat sporočil, je izraelski vsakdan še kako stresen. V duše izbranega ljudstva so nemir vnesli palestinski samomorilski napadalci. Da bi se s stresom lažje spopadli, so poleg teroriziranja Palestincev Izraelci našli še eno novo metodo. Nevrotiki so organizirali »klub boja z blazinami«. Člani kluba, ki šteje več kot sto ljudi, so se na osrednjem telavivskem trgu besno obmetavali z blazinami in tako prispevali k boljšemu psihičnemu razpoloženju sonarodnjakov.
Ker so ustanovitev kluba ljubitelji blazin vzeli precej resno, so pripravili tudi jasna pravila obmetavanja. Blazine morajo biti mehke, prepovedano pa je udrihanje po tistem, ki blazine nima pri roki, razen če tega mazohist izrecno ne zahteva. Udeleženci blazinanja so vzhičeni nad novo obliko sproščanja agresije, manj navdušeni pa so mestni čistilci, ki morajo s trga čistiti ogromne količine perja.
Palestinci se z ustanavljanjem čudaških klubov ne ukvarjajo, ker imajo druge skrbi. Posebna enota izraelskih vojaških padalcev je davi na severu Zahodnega brega ubila domnevnega palestinskega skrajneža. Pa ne z blazino.
Poslušate nad novodobnimi, agresivnimi, protistresnimi metodami muzajoči se Off Program Radia Študent!
Začetek pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo visi na nitki. Člani odbora stalnih predstavnikov držav članic pri Uniji stikajo glave in premišljujejo, ali naj EU našim sosedom da zeleno luč za začetek pogajanj sedemnajstega marca, kot je bilo načrtovano. Diplomati nad vstopom Hrvaške v elitni evropski klub niso preveč navdušeni, končno sodbo pa bodo Evrope željni državi podali zunanji ministri EU-ja 16. marca.
Vstopnica, ki bi Hrvatom pomagala v Evropo, je še vedno neulovljivi general Ante Gotovina. Začetku pristopnih pogajanj brez Gotovine za haaškimi rešetkami odločno nasprotujejo neomajne Velika Britanija, Nizozemska in skandinavske dežele. Teh ni omehčalo niti naprezanje hrvaške policije, ki je v zadnjem mesecu preverila več tisoč oseb, vozil, plovil ter objektov, kjer bi nepridiprav lahko čemel.
Da pa evropski trdnjavi preglavic ne bi delala še druga zmenéta, ki so označena za teroriste, se že skoraj eno leto pospešeno trudijo evropske institucije na čelu s koordinatorjem EU za boj proti terorizmu, Gijsem de Vriesom.
Unijo je k novim prizadevanjem spodudil napad v Madridu 11. marca lani, v katerem je umrlo 191 ljudi. Od takrat naprej de Vries lobira za uskladitev pravil glede hranjenja posnetkov telefonskih pogovorov in elektronske izmenjave podatkov. Najtrši oreh pri njegovem delu pa je področje izmenjave obveščevalnih podatkov med članicami.
Vendarle pa ob prvi obletnici napadov v Madridu na mednarodni konferenci o boju proti terorizmu, ki se odvija prav na kraju zločina – v Madridu -, evropski pomembneži skrušeni ugotavljajo, da je Evropa daleč za vrhunskim modelom preprečevanja terorizma, ki smo mu priča v hiperdemokratičnih Združenih državah. Unijo pri tem hvala bogu ovira obstoj nacionalnih držav. Vse kar evropski veljaki lahko storijo, je, da žrtvam napadov naklonijo minuto molka, jutri pa se udeležijo spominske slovesnosti. In tako bodi še naprej.
Iz logov vzornih zatiralcev terorističnih podležev, ZDA, je prišla novica, da te odstopajo od protokola Dunajske konvencije o konzularnih odnosih. Protokol državam podpisnicam, ki jih je zdaj še 166, nalaga, da Meddržavnemu sodišču v Haagu prepustijo končno odločitev, če se državljani podpisnic pritožijo, da jim je bila kratena pravica do obiska diplomatskega predstavnika svoje države, če so aretirani v tujini. Narod si piše sodbo sam, kot vedno menijo Američani.
Obenem Američani menijo, da lahko pišejo sodbo tudi drugim. Spomnimo, da so v petek ubili italijanskega agenta Nicolo Caliparija. Ameriški vojski se je nenadoma utrnilo, kje leži vzrok, da so Italijana poslali v večna lovišča. Bojda naj bi osvobodilna vojska varovala svojega veleposlanika v Iraku Johna Negroponteja, ki so ga lakaji ravno takrat peljali na letališče v Bagdadu. Zaradi njegove varnosti so ameriške čete mirno počistile pot sumljivih vozil in oseb pred in za vozilom, v katerem je udobno sedel veleposlanik. Misija uspela.
Več novic iz Združenih držav Amerike pa nam je natrosila naša dopisnica Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////////////
md butalci tack: 58 t=2:31
Vtč: V Washingtonu...
Izt: ...Lidija Poljaček.
//////////////////////////////////////////////
Veseli se tudi bivši - novi premier Libanona Omar Karami. Ta je pred desetimi dnevi odstopil po množičnem izkazovanju ljudske nenaklonjenosti njegovim prosirskim nagnjenjem. Libanonski predsednik Emile Lahud naj bi novega mandatarja imenoval v skladu s stališči libanonskih poslancev. Karami pa se je takoj po imenovanju zavzel za oblikovanje vlade narodne enotnosti in povabil opozicijo, naj se ji pridruži.
Z vedno priročnim izgovarjanjem na slabo zdravje pa se hongkonškemu premierskemu stolčku odpoveduje Tung Chee-Hwa. Dobra mera avtonomije, ki jo nekdanja britanska kolonija uživa v okviru Kitajske, naj bi šla precej v nos kitajski Komunistični partiji. Špekulanti tako že namigujejo, da ima pri Tungovem odstopu prste zraven prav partija, ki želi okrepiti nadzor nad ne tako rdečim območjem.
Kako pa se je slovensko obličje spremenilo v stotih dneh nove vlade, so se včeraj spraševali v Canakarjevem domu na Forumu Mirovnega inšituta z naslovom »Sto dni: kaj je novega?« Govorec na Forumu, njegov koordinator ter raziskovelec na Mirovnem inšitutu Roman Kuhar čas novovladja vidi takole:
///////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>