OFF NAPOVEDNIK
Podalpje ta teden razmišlja. V okviru »Tedna možganov«, ki vsakega marca poteka po vsem svetu, se tudi v Sloveniji začenja akcija »Raziskujemo možgane«.
Povprečni človeški možgani tehtajo 1400 gramov, sestavlja jih 100 milijard nevronov. Možganska kap je danes eden vodilnih vzrokov smrti ali hude prizadetosti. Njene posledice so odvisne od področja možganov, ki je prizadeto. Če se na primer zapre srednja možganska arterija, se poškoduje motorična skorja, zaradi česar bolnik ohromi na nasprotni strani telesa.
Čeprav možgani predstavljajo le 2 odstotka celotne telesne teže, porabijo 20 odstotkov vsega kisika. Kisik je nujen za preživetje nevronov, trajne poškodbe nastanejo že, če je njegov dotok prekinjen le za 10 minut.
Meritve možganskih aktivnosti pri enoletnih otrocih kažejo, da njihova prefrontalna skorja, center mišljenja in logike, takrat tvori stike med nevroni tako hitro, da porablja enkrat več energije kot pri odraslem človeku. Novorojenčki lahko razločijo samoglasnike materinščine in tujega jezika že četrti dan po rojstvu.
Vohalni končiči v našem nosu so eni redkih nevronov, ki se lahko obnavljajo vse življenje. Možgani sicer ne občutijo bolečine, saj v njih ni temu namenjenih živčnih končičev. To se s pridom izkorišča pri nevrokirurških operacijah, ko zdravniki preizkušajo delovanje posameznih možganskih področij pri zavestnih bolnikih.
Tole je poslušanju in razmišljanju namenjeni OFF program Radia Študent. Vse najboljše Albertu Einsteinu za 126. rojstni dan.
OFF PROGRAM
Nizozemski desničarski poslanec Geert Wilders se je v pogovoru za nacionalno televizijo izkazal s svojimi skrajnimi nazori. V primeru vstopa Turčije tako zahteva nič manj kot izstop Nizozemske iz Evropske unije. V svojem manifestu se sicer zavzema še za odpust več kot polovice državnih uradnikov, za prenehanje sprejemanja prosilcev za azil, prepoved sodelovanja nizozemskih podjetij s partnerji, ki niso del zahodne Evrope in za avtomatsko zaporno kazen za vse, ki so zagrešili več kot tri kazniva dejanja.
Znan je tudi po svojih skrajnih stališčih proti priseljevanju in islamu. V deželi, sicer znani po svoji odprtosti in tolerantnosti do drugačnih, mu je popularnost strmo narasla po brutalnem uboju kontraverznega režiserja Thea Van Gogha novembra lani. V primeru volitev bi takrat v parlamentu zasedel kar 20 sedežev. V zadnjem času pa mu očitno razsodnejša javnost podporo znova odreka. Danes bi v primeru volitev, dobil le še 4 od 150-ih parlamentarnih sedežev.
V Evropski uniji se sicer nadaljujejo priprave na referendum o evropski ustavni pogodbi. V Franciji bo izveden 29. maja. Vodilno francosko podjetje za raziskavanje javnega mnenja, BVA, je oznanilo, da ustavno pogodbo podpira 56, proti pa je 44 odstotkov Francozov.
Jeseni namerava referendum izvesti tudi Portugalska. Naklonjenost volivcev kaže, da izid referenduma tudi tam ni vprašljiv.
Večje težave z Evropsko unijo, ali pa unija z njo, ima Hrvaška. Kljub temu premier Sanader še vedno pričakuje začetek pogajanj 17. marca. “Pogajanja se morajo začeti, ker si Hrvaška to zasluži. In pričakujem, da se bodo začela,” je bil v pogovoru za Vjesnik optimističen Sanader. Odločitev o tem bodo sicer v sredo sprejeli zunanji ministri Evropske unije. Kljub petkovi podpori sosednjih držav, bo po pričakovanjih ta negativna.
Osrednji problem je seveda sodelovanje s haaškim sodiščem in izginuli general Gotovina. V Haag je danes sicer odpotoval bosanski Srb Jankovič, bivši namestnik poveljnika vojaške policije v Foči, obtožen posilstev in mučenja muslimanskih žensk. Tam je tudi že nekdanji kosovski premier in nekdanji poveljnik Osvobodilne vojske Kosova, Ramush Haradinaj. Danes se je izrekel za nedožnega v vseh 37 točkah obtožnice.
Čedalje manj pa se izreka ameriška administracija. Revizija ameriške tiskovne agencije AP je ugotovila, da ameriška vlada omejuje število informacij za javnost že od leta 1998. Odgovarja sicer na več vprašanj kot kadarkoli prej, vendar predvsem na tiste manj pomembne, s katerimi nima težav. Skrivnostnejši pa so resorji, kot so zunanje, obrambno in pravosodno ministrstvo in predvsem zvezna preiskovalni urad FBI in obveščevalna agencija CIA.
Raziskava, ki zajema obdobje od leta 1998 do 2004, kaže, da se je omejevanje dostopa do informacij začelo že pred terorističnimi napadi 11. septembra 2001. Administracija je med drugim skrivnostna do energetske zakonodaje in podatkov o ujetih terorističnih osumljencih. Zakon o svobodi informacij oziroma “Freedom of Information Act” je bil v ZDA sprejet že pred 38 leti.
Pred kratkim pa je v članku »Seks v mestu in na univerzi«, v katerem je predstavil najnovejšo izdajo raziskave »Družbeni profil študentov univerze v Mariboru«, je novinar Peter Rak izrekel nekaj tendencioznih, neutemeljenih in zavajajočih dejstev, ki zadevajo Mariborski radio Študent. Poklicali smo jezno članico Sveta in urednico informativnega programa bratskega nam MARŠ-a, Lano Zdravković, ki je povedala naslednje:
//////////////////////////////////////////////////
Upravičeno razburjena je tudi Evropska konfederacija sindikatov, ki bo 19. marca, tik pred spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta sredi prihodnjega tedna, v Bruslju organizirala vseevropske demonstracije. Predsednik Zveze Svobodnih Sindikatov, Dušan Semolič, o razlogih za nezadovoljstvo in zborovanje pravi.
Komentarji
komentiraj >> Re: Brain-OFF
robcek [15/03/2005]
goddamned,let me have this translated in english because it´s such a long time ago i was living in your country, i forgot your language.
odgovori >>