“Ko bo posekano zadnje drevo, ulovljena zadnja riba, zastrupljena še zadnja reka, takrat boste ugotovili, da se denarja ne da jesti.” S tem geslom so na ekološko krizo opozarjali že “grinpisovci” junija 1981 v Nemčiji. Štiriindvajset let pozneje vse več ljudi še vedno misli, da se z denarjem lahko kupi vse. Bo že držalo - v mnogih pogledih kapitalistične družbe-, toda kaj bo, ko ne bomo imeli več česa kupiti?

Spomnimo se, še pred leti se nam je zdelo smešno, celo absurdno, da bi morali v restavraciji plačati za vodo, kaj šele, da bi vodo - kot moko in sladkor - kupovali v trgovinah. Dandanes ni nič šokantnega, če se po oglasu za tuno odvrti še oglas za novo znamko pitne vode. Najbrž se večina ljudi strinja, da sta voda in zrak, tako kot življenje, neodtujljiva pravica vseh ljudi. Vse več ljudi pa nima svobodnega dostopa do vode, enega izmed pogojev za življenje. Krivi smo ljudje sami.

Narava bo s pomočjo človeka sama poskrbela, da bo zreducirala število prebivalstva. Zaradi vse hitrejšega taljenja himalajskih ledenikov, ki ga povzroča segrevanje ozračja, bo več sto milijonov Kitajcev in Indijcev ostalo brez vode, opozarja Svetovni sklad za zaščito divjih živali. Himalajski ledeniki so poleg obeh tečajev namreč največja “zaloga” ledu na Zemlji. Zaradi vse toplejšega ozračja se tudi ledena odeja na Himalaji tali s hitrostjo kar 10 do 15 metrov na leto.

Himalajski ledeniki, ki trenutno pokrivajo 33 tisoč kvadratnih kilometrov, napajajo sedem velikih rek, ki tečejo po najbolj naseljenih območjih sveta. Hitro taljenje bo najprej povzročilo hude poplave, nato pa se bo zadeva obrnila. Reke se bodo zmanjšale. Za prebivalce zahodne Kitajske, Nepala in severne Indije, ki so že tako ali tako na psu, bo manjša količina vode pomenila dodatno ekonomsko in ekološko katastrofo. Veliko ljudi bo potisnjenih v bedo, države bodo postale še bolj podrejene, odvisne od drugih. Zahodni svet pa si bo mel roke. Ta si že počasi prilašča monopol nad svetovnimi vodnimi viri.

Kaj lahko storimo? Največ lahko storijo tisti, ki so na vrhu in ki se jim niti ne zdi vredno ubadati z “malimi” ljudmi. Sami pa z večjim zavedanjem sveta in okolja, v katerem živimo, lahko s konstantnim kritiziranjem dosežemo, da se klopčič začne razvijati. Mogoče zveni utopično, toda, kaj nam preostane?

Za kosovskega predsednika Ibrahima Rugovo se je dan začel burno. Eksplodiralo je nekaj minut po sedmi uri zjutraj v bližini enega od vladnih poslopij. Kako nenavadno - ravno v trenutku, ko se je v konvoju mimo pripeljal Rugova. Tega so po dogodku takoj premestili v drugo vozilo. Odnesel jo je brez poškodb. Neimenovani predstavnik tamkajšnje policije pa je dejal, da naj bi eksplozijo povzročilo daljinsko vodeno razstrelivo.

Kosovski predsednik Rugova se je ravno peljal na srečanje z visokim vladnim predstavnikom Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano, ki je na obisku na Kosovu. Bombni »napad« mu ni pognal preveč strahu v kosti, saj kot kosovski predsednik postaja že navajen na takšno in drugačno nasilje. Vsekakor dogodek ni preprečil sestanka s Solano, saj sta se po eksploziji diplomata vseeno sestala. Rugova je eksplozijo v Prištini najostreje obsodil. Od oblasti pa zahteva, da čim prej odkrijejo in najostreje kaznujejo storilce dejanja. Kaj pa je zanj najostrejša kazen – denar, zapor, mučenje, smrt?

Paragon demokracije in demokratičnih načel – Združene države Amerike - so ena izmed redkih držav, ki niso podpisale niti Kjotskega protokola niti konvencije o človekovih pravicah. Zahtevajo imuniteto pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, hkrati pa se za upravičevanje svojega početja vedno znova sklicujejo na vse možne mednarodne institucije. Kalifornijski državni sodnik Richard Kramer je ugotovil, da pa se nekateri ameriški zakoni ne skladajo s samim stebrom demokracije – ustavo.

Tak je na primer zakon, ki prepoveduje poroke med istospolnimi pari. Kramer ga je razglasil za neustavnega, kar je takoj sprožilo obilico zadovoljstva na eni strani in obilico jeze na drugi strani ameriške javnosti. Konzervativne skupine so, jasno, takoj napovedale pritožbo. Zadeva bo najbrž priromala do samega državnega vrhovnega sodišča, ki je nedavno tega prepovedalo izdajanje poročnih dovoljenj v San Franciscu. Sodnik Kramer je razsodil, da ni nobenega racionalnega razloga za omejevanje porok na pripadnike različnih spolov. Dolgotrajno zanikanje enakosti pred zakonom se pač ne more upravičiti s tem, da je takšna kršitev tradicionalna.

Američani so storili veliko grehov tako doma kot tudi drugod po svetu. Na vrat so si nakopali celo gručo sovražnikov. In ta se iz dneva v dan veča. Predvsem med predstavniki iz muslimanskega sveta. Ameriški predsednik George Bush je zato na položaj državne podsekretarke za javno diplomacijo predlagal svojo najtesnejšo politično sodelavko, Karen Hughes iz Teksasa.

Njena naloga bo, seveda, če jo bo senat potrdil, da spremeni podobo Amerike in njene politike predvsem v muslimanskem svetu. Hughesova ima sicer veliko izkušenj v ameriški politiki. Z diplomacijo sicer nima nobenih, vendar je v medijih znana kot agresivna »prodajalka« uradne politike. Bush je dejal, da spreminjanje dojemanja njegove politike predvideva agresivno prizadevanje za širjenje ameriških vrednot. Tako se torej reče po novem abstraktni vojni proti terorizmu in okupaciji Iraka?

V Iraku se namreč agresivno prizadevanje za vcepitev ameriških vrednot še vedno odvija. V bližini neke sunitske mošeje in ministrstva za zdravje v četrti Bal al Mozam na severu Bagdada je ekplodiral avtomobil bomba. Ranjeni so bili najmanj štirje ljudje. Vozilo je razneslo na parkirišču, ki ga uporabljajo zaposleni na ministrstvu. Že sinoči pa je bil med operacijo v uporniški pokrajini Al Anbar na zahodu Iraka ubit še en ameriški marinec.

V Jeruzalemu poteka slovesnost ob odprtju novega dela muzeja holokavsta Jad Vašem. V tem novem delu bo s pomočjo nove tehnologije na ogled tudi »virtualni album« z judovskimi pismi in dokumenti iz obdobja holokavsta. Virtualni album je sestavljen iz dokumentov, umetniških del, spominskih predmetov. V ta »masterpiece« so vključili tudi »Album Auschwitz« s fotografijami, ki jih je posnel neki nemški vojak. Otvoritve se je udeležila cela kopica nekih kvazi-pomembnih tujih gostov, s Kofijem Annanom ter visokimi predstavniki iz Vatikana na čelu. Mednarodne slovesnosti se je udeležil tudi slovenski minister za šolstvo in šport, Milan Zver, ki se bo dva dni mudil v Izraelu.