NAPOVEDNIK
Slovenci in Irci imamo skupno vsaj eno točko. Oboji namesto rojstva in življenja obeležujemo smrt snovalcev naše narodne biti. Kranjci Prešerna, Irci pa vsakega 17-ega marca smrt svetega Patrika. O irskem državnem prazniku smo se pustili podučiti veleposlaniku Republike Irske, njegovi ekscelenci Garyu Ansbrou.
//////////////////////////////////////////////////
Slovenci na Prešernov dan recitiramo vse, kar se iz pesnikovega opusa recitirati da. če seveda ni za konkretno recitirano vsebino zagrožena denarna kazen zaradi moralnega delikta. Irci na drugi strani molijo. Tradicionalna molitev se imenuje »Saint Patrick's breast plate«. Veleposlanik Ansbro jo zna na pamet. Tole je kratek izsek.
////////////////////////////////////////////////////////////////////////////
Poslušate svetemu Patriku nazdravljajoči OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Elena Pečarič, sicer predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa, je uresničila dano obljubo in začela z gladovno stavko, saj ni bila izpolnjena nobena od štirih zahtev, ki jih je postavila pred kakima dvema tednoma. Pečaričeva sicer zahteva pravičnejše razdeljevanje sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, konec izsiljevanja s strani predstavnikov Sveta invalidskih organizacij Slovenije, oblikovanje predloga Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in spoštovanje odločbe Ustavnega sodišča o neustavnosti zakona o referendumu in ljudski iniciativi, saj ta diskriminira invalide. Pečaričeva je napovedala gladovno stavko že za sredo, a se je po pogovorih s klenim atletskim ministrom Drobničem odločila za 24-urni odlog. Ker minister seveda ni naredil ničesar niti na simbolni ravni, je gospa začela gladovno stavkati.
Da niso vsi tako brezbrižni kot gospod minister, pa naj bi pokazal drevišnji dobrodelni koncert, ki ga pripravljajo Slovenski Lions klubi v Slovenski filharmoniji. Logika je bržkone naslednja: če so si posttranzicijski tajkuni prigrabili premoženje, o katerem lahko vsi drugi smrtniki le sanjate, pa bodo sedaj nekaj drobtinic podarili za nakup aparata za srčno diagnostiko in pokazali, da so tudi oni ljudje. Kdo pravi, da čista vest ni naprodaj.
V skladu z vseevropsko ekonomsko doktrino, po kateri je potrebno na eni strani zmanjšati moč sindikatov in oklestiti davke na kapitalske dobičke, je nemški kancler Schroeder danes vesoljni Nemčiji predstavil svoj gospodarski program. V njem je po pričakovanjih predstavil zdravilo za nemško 12-odstotno brezposelnost, ki bi ga zlahka pripisali kakšnemu od slovenskih strateških veleumov. Glavno zdravilo je seveda zmanjšanje davkov na kapital iz prejšnjih petindvajset na novih devetnajst odstotkov. Kancler je sicer po veroizpovedi socialdemokrat.
Vsled spošne stavke bo danes v Grčiji obstal javni promet, zaprti bodo poštni uradi, šole in banke, stavkali pa bodo tudi v bolnišnicah in v komunalni službi. Stavkajoči so se zbunili zaradi vse večjega prepada med stopnjo rasti plač in stopnjo rasti življenjskih stroškov. Stavkati nameravajo sicer tudi v grški letalski družbi Olympic Airways, vendar pa jim je tamkajšnje sodišče stavko prepovedalo.
Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je v zvezi z italijansko napovedjo umika vojakov iz Iraka zavezniške sile milo pozval, naj ostanejo v Mezopotamiji in skrbijo za ohranjanje nove iraške vlade. Čudno prečudno, saj Irak, čeprav je ameriški predsednik Bush januarske volitve označil za največji uspeh demokracije v zgodovini te države, še vedno nima vlade. Zavezniško piarovstvo v zvezi z Irakom se torej pelje po ustaljenih tirih. Najprej so vojaki prišli v Irak iskat orožje za množično uničevanje, ki ga v Iraku ni bilo, sedaj pa tam ostajajo, da bi ohranjali vlado, ki je ravno tako ni. Seveda pa to Američanov niti najmanj ne moti.
Tako bo nekdanji ameriški veleposlanik v Združenih narodih John Negroponte, ki smo si ga med drugim lahko zapomnili po neskončnih zgodbicah o iraškem orožju za množično uničevanje in ki je zadnjih nekaj mesecev služboval kot ameriški veleposlanik, torej kot neizvoljena vlada v Iraku, kmalu odletel nazaj v Bushevo naročje. Imenovan je bil namreč za prvega nacionalnega direktorja obveščevalnih dejavnosti.
O siceršnjem dogajanju v Združenih državah Amerike poroča naša in vaša Lidija Poljaček.
////////////////////////////////////////////////////////////////
Naslednji veliki uspeh ameriškega izvoza demokracije pa bo moral še počakati. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je namreč objavil, da bo parlamentarne volitve, ki so bile sicer napovedane za letošnji marec, potrebno preložiti na september. Temu naj bi botrovale manjše tehnične težave, vendar pa mu je pomoč pri odpravljanju slednjih že ponudila ameriška državna sekretarka Riceova. V ameriške obljube o pomoči pri izpeljavi demokratičnih volitev zagotovo ne gre dvomiti. Padla bo naravnost iz neba, odvrgli pa jo bodo bombniki.
Pred natanko letom dni je prišlo na Kosovu do najhujšega izbruha etničnega nasilja, odkar je vajeti v tej pokrajini prevzela mednarodna skupnost. Bilanca neredov, ki so izbruhnili neposredno po smrti dveh albanskih dečkov, po podatkih Beograda šteje 19 trupel, 800 uničenih srbskih domov, 35 uničenih pravoslavnih samostanov in 900 pretepenih ljudi. Temu je potrebno dodati še požig nekaj mošej v Srbiji, ki so sledili dogajanju na Kosovu.
V omenjeni pokrajini se sicer danes začenjajo pogovori o sestavi nove vlade, saj je dosedanji premier Ramush Haradinai pred dnevi zaradi obtožb o vojnih zločinih odšel v Haag. Pogovori se odvijajo pri kosovskem predsedniku Ibrahimu Rugovi, možni pa naj bi bili trije modeli sestave prihodnje kosovske vlade – po prvem modelu bi vlado sestavili Rugovova LDK in Haradinajeva AAk, po drugem bi se v novo vlado vključila PDK Hashima Thaqija ali ORA Vetona Suroija, po tretjem modelu pa bi vlado sestavljale vse štiri največje stranke kosovskih Albancev. Kakorkoli že, nova vlada bo imela mandat za polnopravno predstavljanje Kosova na pogajanjih o statusu te pokrajine.
Iz Hrvaške pa je pricurljala novica, da naši sosedje preložitve začetka pristopnih pogajanj z Evropsko unijo ne objokujejo preveč. Le 35 odstotkov Hrvatov je namreč razočaranih nad odločitvijo Unije. Mi pa smo po ulicah Rožne doline preverili, kaj o preložitvi pristopnih pogajanj menijo študentje in, nič hudega sluteč, prebudili slovenski nacionalistični duh, oplemeniten s kančkom škodoželjnosti.
///////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>