Zadnja desetletja smo priče hitremu naraščanju uporabe kemikalij, pripravljenih in embaliranih za domačo rabo. Vsa ta silna ponudba naj bi nam olajšala vsakdan, nas razbremenila nepotrebnega fizičnega dela ali pa le enostavno povečala našo učinkovitost. Agresivna propaganda kemične industrije nas vsakodnevno prepričuje o nepogrešljivosti in usodni nujnosti nakupa prav vsakega artikla.
Uboga sodobna gospodinja je postavljena v sam center udara reklamne ponudbe, toda tudi moškim se ne piše bolje. Oni so pač ciljna populacija za bolj mačo artikle. Saj vemo: avtomobili, vzdrževanje doma, hobiji in drugi znani štosi. Kaj pa otroci? Tudi otroci so že marketinško obdelani tržni segment, od lulanja v plenice pa vse do praga samostojnega vstopa v življenje. Pričakujemo pa lahko še bolj intenzivno obdelavo babic in dedkov, ki že predstavljajo dobro četrtino slovenskih potrošnikov in s svojo relativno socialno stabilnostjo tudi niso predmet zavodov za zaposlovanje. Kljub navidezno nižji kupni moči zanje velja matematično pravilo, ki pravi, da je 2 krat 5 enako 5 krat 2. Za trgovce pa vemo, da znajo že od nekdaj predvsem izjemno spretno računati.
Domača špajza tako vse bolj postaja pravi pravcati kemični laboratorij, družinska kopalnica pa skladišče številnih in seveda le »nujno« potrebnih pripravkov za vsakovrstno nego, da o garaži ali kleti niti ne govorimo. Povprečen potrošnik pa je na žalost dokaj slabo poučen o vseh potencialnih nevarnostih, ki jim je izpostavljen. Posledica takega stanja je vrsta problemov: od nepričakovanih nesreč do zastrupitev, alergij in številnih drugih zdravstvenih tveganj.
Poglejmo si le nekatera. Težko razumljivo je, da na tržišču ponujeni proizvodi za čiščenje keramike vsebujejo natrijev hidroksid in natrijev hipoklorit. Znani so številni primeri, da je celo mešanica vode z natrijevim hipokloritom povzročila manjše »eksplozije« v domačem stranišču. Predstavljajte si prestrašenega zagovornika domače kemične sterilnosti, ki mu v obraz brizgne kemično obogatena vsebina straniščne školjke.
Čistilna sredstva pri termičnem razpadu lahko tvorijo celo vrsto strupenih produktov, med katerimi je najbolj nevaren fosgen. To pa je bojni strup, ki je v prvi svetovni vojni povzročil na desettisoče žrtev. Ostankov čistil torej nikakor ne sežigajte v domačih pečeh ali ob spomladanskem čiščenju kje na vrtu.
Nekateri preparati vsebujejo celo 10-odstotno fluorovodikovo kislino. To je izredno hud strup, ki lahko hitro prodre skozi kožo vse do kosti. Posledice so izjemno težko ozdravljive opekline kože in poškodbe kosti, ki se le stežka celijo. Kislina je tako agresivna, da razje celo stekleno ali porcelanasto posodo, torej snovi, ki so nedvomno odpornejše od naših tkiv. Na komercialnih pripravkih, ki to kislino vsebujejo, bomo opozorilo o nevarnosti največkrat iskali zaman.
Uničevanje našega zdravja poteka prikrito, tiho in nezaznavno. V naših stanovanjih so strupene snovi, ki jih ne vohamo in ne zaznamo z drugimi čutili. Zastrupljanje poteka počasi in zanesljivo, simptomi pa so neizraziti, dokler ni prepozno. Kronična utrujenost, glavoboli, slabosti in bolečine, neodpornost proti boleznim ter psihične težave. Vsi ti znaki so dovolj neizraziti in prikriti, pojavljajo se in izginevajo, so močnejši, pa spet komaj zaznavni, skratka nekako gredo mimo nas. Če ležemo v posteljo v domačem stanovanju, lahko stanje še poslabšamo. Morda se potolažimo z vseobsegajočo diagnozo stresa in živimo naprej vse do preranega groba.
Primerjava sodobnejših stavb s starejšimi gradnjami odpove. Vsaka doba pač vgrajuje svoja gradiva. Kljub prepovedi uporabe nekaterih smrtno nevarnih snovi - kot sta na primer svinec ali azbest, ki jih je veliko v starejših gradnjah - velja, da so starejše hiše vsaj bolj zračne, saj so grajene iz gradbenih materialov, ki »dihajo« in jih praviloma zračimo skozi okna. V novejših stavbah prevladuje princip neprodušnosti in klimatskih naprav. Tam so pogosta tveganja povezana z radonom ali formaldehidom. Če bi oboje pretehtali, bi lahko trdili, da so energetsko varčnejše stavbe zdravju povprečno bolj škodljive.
Sprehodimo se skozi naše stanovanje in si oglejmo kemična sredstva, ki nam »lajšajo« vsakdanje življenje in med katerimi se skriva največ zdravju nevarnih snovi. Barvila in laki za lase, čistila za steklo, voščene politure, razmaščevalci, polirne paste, osveževalci zraka, detergenti, odstranjevalci laka za nohte, »okolju prijazni« insekticidi, čistila za pekače, lasni geli, čistila za keramiko, brivske kreme. Naj bo za začetek dovolj.
Kancerogeni metilenklorid dobimo iz lepil, razmaščevalcev, pršil za čevlje, čistil in celo tako ljubke snovi, kot je umetni sneg, s katerim okrasimo božično drevesce. Mnogo osveževalcev zraka in insekticidov vsebuje kancerogeni paradiklorbenzen, Pe-DeCeBe, ki že v manjših koncentracijah povzroča glavobol, slabost in zmedenost. Številni »okolju prijazni« insekticidi za »domačo« rabo vsebujejo genotoksični in mutageni permetrin. Močno genotoksično delovanje pa izkazujejo celo barvila za lase.
Popolno presenečenje je prinesla raziskava v ZDA, kjer so s tako imenovanim »Amesovim biološkim testom« dokazali kar 89-odstotno mutagenost barvil za lase, ki jih množično izdeluje kozmetična industrija. Seveda so takoj odreagirale zavarovalnice, ki so poklic frizerke uvrstile med rizične poklice in ustrezno zvišale zavarovalne premije. Kozmetika je vsekakor problem zase, saj se spretno izmika vsem javnim oblikam nadzora. Sestava kozmetičnih pripravkov naj bi bila poslovna skrivnost kozmetične industrije in nič čudnega, da pogosto prihaja do tragedij. Strahoten incident se je dogodil leta 1972 v Franciji, kjer je bila zaradi proizvodne napake pri izdelavi dezodorantskega aerosola za dojenčke prekoračena koncentracija heksaklorofena. Močan antiseptik, ki ga je v preveliki količini vseboval ta kozmetični pripravek, je povzročil smrt 34-ih dojenčkov, 200 pa jih je utrpelo nepopravljive poškodbe živčnega sistema.
Seveda se tudi na »popolne teste« ne gre zanesti, kajti poskusne živali se na izpostavljenost določeni kemikaliji ne odzovejo vedno tako kot človek. To nam potrjuje druga znana tragedija, ki jo je povzročila farmacija s talidomidom. To pomirjevalo so testirali na brejih podganjih samicah, ki niso kazale nikakršnih simptomov toksikacije. Povsem drugačne posledice pa so se pokazale pri nosečnicah, ki so talidomid jemale kot pomirjevalo. Slike strahotno iznakaženih dojenčkov so obkrožile ves svet.
Previdnost torej nikakor ni odveč! Saj tudi tako nedolžna stvar, kot naj bi bila kemična čistilnica, lahko povzroči zdravstvena tveganja. Vdor nevarnih kemikalij v naš dom namreč povzročimo že s samim vnosom naših oblačil, ki jih prinesemo iz kemične čistilnice. Oblačila iz kemične čistilnice vsebujejo tetrakloretilen, ki je znan povzročitelj raka. Obesite torej prinešene obleke za najmanj 12 ur na sveži zrak in nevarnost bo mimo.
Ljudje se vedno bolj zabubljamo v svoja stanovanja, ki postajajo vse bolj kokoni našega bivanja, posebej danes, ko iz svojega varnega zapredka lahko neomejeno komuniciramo s celim svetom. Poskrbimo torej, da bo naš dom tudi v resnici varen in zdrav, kajti za udobnost smo znali že poprej dobro poskrbeti.
Komentarji
komentiraj >>