Nekdanja tvorba, ki je vsebovala ljubo nam ime Jugoslavija, zdaj pa se imenuje Srbija in Črna Gora, danes obeležuje obletnico začetka NATO-vega bombardiranja svoje zemlje. Čeprav je od tistega zgodnjepomladnega dne, ko je letalo svetovnega vojaškega krvnika odvrglo svojo prvo bombo, minilo že šest let, nekdanja ZRJ pomni in se spominja. Z mislimi se vrača v obdobje zmerno cvetoče Srbije, kjer so najbolj brsteli nacionalizem in Miloševićevi plani za ustanovitev Srboslavije. NATO, ki mu je tedaj načeloval sedanji mirovnik Evropske unije Javier Solana, je 78 dni divje napadal predvsem Kosovo ter druge, za državo in njene ljudi nadvse pomembne cilje. Verjelo se je, da bodo bombe preprečile eksodus prebivalcev Kosova.
Danes je situacija v domovini Slobodana Miloševića še veliko bolj temna od obdobja, ko je nebo nad njo zatemnjeval dim eksplozij. Pravi Teksas z gospodarstvom popolnoma na psu, politiko v stilu sicilijanske mafije ter nepoznavanjem bistva demokracije in socialne pravičnosti. Za mir na Kosovu skrbi več deset tisoč soldatov z oksimoronskim imenom vojaki mirovniki. Koliko miru pa dejansko zganjajo tam doli, nam povedo številni incidenti, ki se v rednih periodah dogajajo med kosovskimi Albanci in Srbi.
Kakšno je stanje v Srbiji in Črni Gori na današnji dan, bo podrobneje povedal naš beograjski dopisnik Dragan Novaković:
/////////////////////////////////////////////////////////
Po oranžni bitki za prevlado prozahodnih sil v Ukrajini se revolucija podobne vrste trenutno odvija v Kirgizistanu. S to razliko, da je rumeno-rožnate barve. Približno 5000 privržencev kirgizistanske opozicije je zjutraj prikorakalo na osrednji trg prestolnice Biškek in zahtevalo odstop predsednika države Askarja Akajeva. Nato jim je s pomočjo policistov, ki so prestopili na njihovo stran, uspelo prebiti blokado in vdreti v stavbo pred nedavnim izvoljene vlade. Po oknih palače so razobesili svoje rumene in rožnate kose blaga in skoznje metali Akajeve potrete, pohištvo in dokumente. Akajeva jim ni uspelo dobiti, saj ga takrat ni bilo, so pa zato v eno od pisarn zaklenili ministra za nacionalno varnost in ministra za obrambo.
V vladno palačo, ki je hkrati tudi sedež predsednika, je slovesno, pospremljen z navdušenimi klici, vstopil tudi vodja kirgizistanske opozicije Kurmanbek Bakijev, število podpornikov opozicije pred vladno palačo pa se iz ure v uro veča. Protestniki so zasedli tudi sedež državne televizije, ki o današnjih dogodkih sploh ni poročala. Med protestom, ki traja že vse od jutra, je prišlo do nasilnih obračunov med protestniki in posebnimi policijskimi enotami, pri čemer je pod palicami in puškinimi kopiti rane dobilo kar nekaj vročekrvnežev. Vrenje pa naj bi se vsak čas pomirilo. Na prizorišče revolucije namreč prihaja naš Peterletov Lojzek, da bi pomiril sprti strani. Kot posebni pooblaščenec Dimitrija Rupla, predsedujočega OVSE-ju, se namreč ravno mudi na turneji po nekdanjih sovjetskih državah. Prav v tem trenutku pa naj bi o kriznem stanju debatiral s spornim predsednikom Akajevim.
Eksplozivno je bilo tudi v naftni rafineriji v mestu Texas City na jugu ameriške zvezne države Teksas. Umrlo je najmanj 14 ljudi, 100 pa je ranjenih. Vzrok za eksplozijo še vedno ni znan in, čeprav je črna tekočina trenutno zelo na udaru, uprava podjetja izključuje, da bi šlo za teroristični napad.
Mehiška prestolnica se je odločila, da bo poskrbela za odslužene prostitutke, ki potem, ko svojih strank ne rajcajo več, životarijo v kartonskih škatlah na cesti v revni četrti Merced. V središču mesta je 70-letna Carmen Munoz, ki se že 45 let ukvarja s prostitucijo, odprla posebno zatočišče, kjer lahko upokojene prijateljice noči preživijo preostanek svojega življenja. Zadevo so financirali Skupina za zaščito žensk in župan Mexico Cityja. Župan se je še posebej potrudil in nekdanjim spolnim delavkam podaril vilo, veliko 1500 kvadratnih metrov. Ženske so vilo obnovile, pri čemer so jim pomagali tudi znani mehiški umetniki. Zatočišče bo lahko sprejelo 65 upokojenih prostitutk, ki so že dopolnile 60 let.
Beograjska policija je sinoči iz hangarja letalske družbe JAT Airways odstranila približno 400 letalskih mehanikov, ki že sedmi dan stavkajo, da bi dobili boljše delovne pogoje. Ves ta čas je na JAT-ovih letaliških stezah vzletala in pristajala le peščica najetih, torej ne-JAT-ovih letal. Vodstvo družbe meni, da je bila stavka nezakonita in mehanikom grozi z odpovedmi. Šef stavkovnega odbora Tomislav Isailovič pa je zatrdil, da se noben stavkajoči mehanik ne namerava vrniti na delo in da bodo stavko pač nadaljevali pred sedežem srbske vlade, če jih policija že noče spustiti na letališče. Mednarodnemu sodišču za pravice delavcev v Ženevi pa so že poslali pritožbo zaradi kršitve svoje osnovne pravice do stavke.
Slovenski predsednik Drnovšek se je neformalno sestal s svojim hrvaškim kolegom Mesićem. Za destinacijo svojega sestanka sta si zavoljo dobre kapljice izbrala Bizeljsko. Na srečanju naj bi ugotovila, kakšni so v resnici hrvaško-slovenski odnosi, kateri dogodki v svetu so najbolj omembe vredni, največ časa pa nameravata nameniti negotovemu začetku pristopnih pogajanj med Hrvaško in Evropsko unijo.
Komentarji
komentiraj >>