Nek podjetni Indijec iz New Delhija ima poleg zemeljskega prebivališča še košček ozemlja na Luni. Radživ Bagri, 32-letni trgovec iz južnoindijskega mesta Hyderabada trdi, da je pred letom in pol za borih 160 dolarjev kupil pet akrov zemlje na Luni.
Bagri je nakup opravil prek internetne strani www.lunarrepublic.com, ki je uradna stran tako imenovane Lunarne republike. Na strani piše, da gre za mednarodno poslovno podjetje, ki je registrirano v New Yorku.
Privatizacija Lune se je očitno že začela. Bagri pa ni osamljen primerek, ki se je pustil pretentati, saj se ozemlje na Luni dobro prodaja. Na strani, kjer lahko nakup še vedno opravite, trdijo, da naj bi bilo lastnikov zemljišč oziroma – glede na to da gre za Luno – lunišč že več kot 800 tisoč. Pohitite z nakupom, kajti v prodaji je le četrtina od devetih milijard akrov Lunine površine. Cene se gibljejo med 19 in 37 dolarjev za aker. Vaša posest pa je trajno zapisana v Mednarodni lunarni zemljiški knjigi.
Bagri si je že rezerviral tudi mesto v »2. Lunarni ekspediciji Kennedy«, ki jo organizira prva lunarna nepremičninska agencija in ki naj bi ob koncu dekade poletela na Luno. Torej, če nočete zgniti na Zemlji, si še danes omislite svoj košček Lune. Zaenkrat ga boste sicer lahko opazovali le z razdalje, mogoče pa se boste že jutri tja katapultirali z lastnim space »šatlom«.
Izraelski parlament je sprejel proračun za letošnje leto. Ariel Šaron si je oddahnil, saj je tako dobil zeleno luč za svojo politiko in za uresničitev načrta o umiku z območja Gaze in dela Zahodnega brega. 62 milijard dolarjev težki proračun med drugim predvideva tudi stroge varčevalne ukrepe, predvsem na področju obrambe, sociale in izobraževanja.
Palestinski premier Mahmud Abas pa je sklical sestanek Palestinske osvobodilne organizacije, na katerem je prvič sodelovalo tudi skrajno palestinsko gibanje Islamski džihad. Abasova poteza je nekakšen poskus zbližanja Pe-eL-Oja in skrajnih palestinskih organizacij. Kljub temu, da je vabilo na “pomembni” sestanek dobil tudi Hamas, se ga ni udeležil. Vodja Islamskega džihada na območju Gaze Mohamed al Hindi je po sestanku optimistično dejal, da je njegova skupina zainteresirana za preoblikovanje Palestinske osvobodilne organizacije. Po njegovem je sporazum o skupnih političnih temeljih možen.
Komite Spodnjega doma britanskega parlamenta v svojem poročilu o pokrajini Darfur ugotavlja, da je v preteklih dveh letih v spopadih umrlo več kot 300.000 ljudi. Ob tem so pozvali Združene narode, naj uvedejo sankcije proti Sudanu, ki na zahodu države izvaja zločine nad civilisti. V poročilu pa so se obregnili še ob ocene Svetovne zdravstvene organizacije, da je zaradi bolezni in lakote umrlo okoli 70.000 ljudi. Komite meni, da je številka mnogo večja, ter dodaja, da morajo odgovornost za situacijo prevzeti tudi Varnostni svet Združenih narodov in nekatere druge države.
Mogoče je ravno to poročilo britanskega komiteja premaknilo kolesje Varnostnega sveta Združenih narodov, da je sinoči sprejelo sankcije proti odgovornim za kršitve človekovih pravic v Sudanu. Za resolucijo je glasovala večina držav članic Varnostnega sveta, glasovanja so se vzdržale le Kitajska, Rusija in Alžirija. Sankcije bodo med drugim prinesle prepoved vstopa v tuje države ter zamrznitev bančnih računov in premoženja odgovornim. Vlada v Kartumu ima 30 dni časa, da zaustavi spopade v Darfurju, preden sankcije stopijo v veljavo. V prihodnjih dneh pa bo mednarodna skupnost sestavila še seznam grešnih kozlov.
Libanonski premier Omar Karami se je sestal z libanonskim predsednikom Emilom Lahudom. Po srečanju je preložil pričakovano napoved, da bo odstopil s premierskega položaja. Karami bo tako svojo odločitev sporočil šele po srečanju s provladnimi skupinami ta teden.
Medtem pa je sirski minister Faruk Šara v pismu Kofiju Annanu zagotovil, da namerava sirsko vodstvo preostanek svojih sil umakniti iz Libanona še pred volitvami, ki naj bi bile uradno maja. Toda glede na to, da Karami zavlačuje s svojim odstopom, se zna zgoditi, da se bo odložila tudi izvedba volitev.
V polprotektoratu Bosni in Hercegovini, kjer ima glavno besedo v politiki vedno in povsod mednarodna skupnost, utelešena v osebi Lorda Paddyja Ashdowna, se je zgodil že dolgo pričakovani dogodek. Visoki predstavnik Ashdown je hrvaškega člana troglavega predsedstva Dragana Čovića vrgel s pozicije. Ni pa mu prepovedal političnega delovanja. Tako je Ashdown še enkrat dokazal, da politika v Bosni in Hercegovini še zdaleč ni zrela, da bi takšne odločitve sprejemala sama. Več o odločitvi visokega predstavnika bo povedala naša sarajevska dopisnica Lejla:
///////////////////////////////////////////////////////
Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, njegovo veličanstvo Dimitrij Rupel, se mudi v Armeniji. Drevi bo odpotoval še v Biškek, v prestolnico Kirgizije, kjer se bo v okviru prizadevanj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za razplet krize v državi predvidoma srečal s predstavniki bivše opozicije. Ta je strmoglavila predsednika Aslana Akajeva in vzela vajeti v svoje roke.
Kriza v Krigiziji je nedvomno eden največjih izzivov za slovenskega ministra Rupla, odkar je prevzel funkcijo predsedujočega OVSE. Vendar Rupsi ne bo sam, avtoriteto mu bo pomagal vzpostaviti tudi Lojze Peterle. Ta se je kot Ruplov osebni predstavnik tja odpravil že prej in že na začetku naletel na nasilno množico, ki je napadla avtomobil, v katerem se je peljal.
Komentarji
komentiraj >>